Mlado podjetje, ki izziva Google in IBM

Atlantic Quantum, mlado zagonsko podjetje za izdelavo kvantnih računalnikov – strojev, ki so sposobni napredne in hitre obdelave informacij – je pred kratkim objavil nove raziskave, ki kažejo, da arhitektura vezij, ki so osnova njihovega kvantnega računalnika, prinese veliko manj napak kot industrijski standard, uporabljen pri kvantnih računalnikih, ki jih izdelujejo podjetja, kot sta IBM (0,4 odstotka več napak) in Google (0,2 odstotka več napak).

Kaj bodo zmogli kvantni računalniki

Kvantni računalniki so sicer še vedno nekaj let oddaljeni od dejanske uporabe, lahko pa bodo določene kompleksne težave reševali hitreje in bolje kot računalniki, ki jih uporabljamo danes, od naprednega odkrivanja zdravil do izdelave lažjih baterij ter razbijanja kodirnih protokolov.

Prav tako imajo potencial za uporabo na področjih, kot je napovedovanje vremena in sprememb na borzi.

8,4 milijona evrov tveganega kapitala je doslej zbral Atlantic Quantum.

Toda to bo mogoče šele po premaganih nekaterih ovirah v strojni opremi, pravi izvršni direktor podjetja Atlantic Quantum Bharath Kannan, ki je lani soustanovil to podjetje iz skupine, ki je delovala na univerzi MIT. Zbral je devet milijonov dolarjev (okoli 8,4 milijona evrov) zagonskega kapitala.

Ključna komponenta kvantnega računalnika je kvabit (qubit), aluminijasto superprevodno vezje ali električno stikalo, izdelano iz silicijevih čipov, za kodiranje informacij.

Znanstveniki se trudijo izdelati kvabit, ki ga je mogoče razširiti do te mere, da bi bil boljši od konvencionalnega računalnika.

Atlantic Quantum si prizadeva prav za to, pravi Kannan in dodaja, da se počasi bližajo cilju. “Pri kvantnih rečeh res ni vprašanje, ali bodo kvantni računalniki sposobni to narediti, vprašanje je, kdaj, in to je tisto, kar moramo storiti. Samo poskrbeti moramo, da se ta kdaj ne bo zgodil čez 50 let,” pravi.

Naslednji izziv: več kvabitov in manj napak

Doslej je tehnološka arhitektura, ki jo je razvilo zagonsko podjetje, prinesla 99,9-odstotno natančnost pri vezju z dvema kvabitoma.

Na koncu razvoja bo potrebnih več milijonov kvabitov, da bodo delovali vzporedno in dosegli hitrosti, večje od konvencionalnih računalnikov.

Samo za predstavo: največji kvantni računalnik, ki ga je doslej izdelal IBM, ima le 433 kvabitov.

Pri kvantnih rečeh ni vprašanje, ali bodo kvantni računalniki sposobni to narediti, vprašanje je, kdaj.

Bharath Kannan, Atlantic Quantuma

Toda soustanovitelj in vodilni raziskovalec Leon Ding pravi, da so ugotovitve te raziskave pomembne, saj pomenijo kvabitno arhitekturo, ki je prva pomembna alternativa standardnim vezjem, uporabljanim od leta 2007.

Poleg tega lahko manjši odstotki napak zagotovijo, da so kvantni računalniki manj zapleteni in pri izdelavi zahtevajo manjše število vezij.

Naslednji mejnik za zagonsko podjetje je povečanje števila kvabitov v enem od sistemov, hkrati pa morajo poskrbeti za nizko raven števila napak.

Pod streho večina ključnih patentov

Iz Atlantic Quantuma so pred kratkim sporočili, da so podpisali 1,25 milijona dolarjev (1,16 milijona evrov) vredno pogodbo z laboratorijem ameriškega vojnega letalstva za izdelavo kvantnih procesorjev, ki bi jih uporabili pri obrambi.

Druge pomembne novice za zagonsko podjetje vključujejo tudi odprtje prvega raziskovalno-razvojnega centra v Cambridgeu v Massachusettsu.

Atlantic Quantum je pred kratkim podpisal 1,25 milijona dolarjev (1,16 milijona evrov) vredno pogodbo z laboratorijem ameriškega vojnega letalstva.

Njihove kvantne računalnike tam poganja hladilnik v obliki lestenca, junija pa so na Švedskem odprli podružnico za izdelavo čipov.

Poleg tega izvršni direktor Kannan pravi, da bodo velika tehnološka podjetja, kot sta IBM in Google, težko dohitela njihove zasnove, saj njegovo podjetje nadzoruje večino ključnih patentov zanje.

“Verjetno bi to morali storiti, ampak mislim, da imamo v lasti veliko potrebne intelektualne lastnine, zato tega ne morejo početi,” pravi.

“Ni tako preprosto, da bi samo pritisnili na gumb in začeli uporabljati isti kvabit. Prav v tem je veliko naše intelektualne lastnine. Poznamo namreč načine za nadzorovanje kvabitov, ki so veliko preprostejši od standardnih.”

Avtor članka je Rashi Shrivastava.