Slovenski ‘Tinder za priložnostna dela’ gre na prvi preizkus

Iskalci priložnostnih del v Indoneziji bodo od tega tedna dalje lahko obstranski posel našli na telefonu, z uporabo slovenske aplikacije. Start up Fush.ai iz Ljubljane bo namreč tam lansiral svojo istoimensko platformo za iskanje del v lokalni skupnosti, saj za pridobitev investicij potrebujejo rezultate.

Na aplikaciji bodo ponudniki priložnostnih del lahko objavili oglase, iskalci pa bodo lahko ponudbo izbirali ali zavračali s podrsavanjem (angl. swiping), podobno kot pri iskanju partnerjev na aplikaciji za zmenke Tinder. Odprli bodo lahko tudi zemljevid, ki bo prikazoval ponudbe kratkoročnih del v njihovi neposredni bližini.

Ko se iskalec in ponudnik ujameta, se jima odpre klepetalno okno, v katerem potekajo dogovaranja o delu. Aplikacija je namenjena tako tistim, ki se s takšnimi deli preživljajo, kot tistim, ki z njimi dopolnjujejo svoje prihodke. Kot pravi glavni izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Nejc Orel, aplikacija združuje “najboljše funkcije Tinderja in Uberja in omogoča, da se delodajalci in delojemalci povežejo v realnem času.”

Zakaj ravno Indonezija? Prvi mož podjetja trg dobro pozna, saj v Indoneziji živi že osem let. Poleg tega ima država v razvoju z okrog 280 milijoni prebivalcev bolj fleksibilno delovno in davčno zakonodajo kot denimo evropske države, cenejšo delovno silo, za Singapurjem pa je druga največja država v regiji po obsegu start up ekosistema, pravi Orel.

Fush.ai je uradno nastal februarja letos, zato prihodkov še ni ustvaril. Na letošnjem mariborskem start up festivalu Podim, kjer smo govorili z njimi, so iskali predsemeske naložbe v višini dveh milijonov evrov.

Začeli s 400 tisočaki

Start up Fush.ai so ustanovili Orel, zakonca Ajda in Jan Sibinčič ter Filip in Jure Remškar. V lastniški strukturi podjetja so za zdaj Orel ter podjetji GShD in Beenius. Prek podjetja GShD sta lastnika Ajda in Jan Sibinčič, prek podjetja Beenius pa Filip in Jure Remškar. Kot partner in svetovalec se jim je pridružil tudi Matej Zalar, ki je bil med soustanovitelji start upov Visionect in Meetrics. Ekipi svetuje, kje iskati sredstva in lansirati produkt.

Doslej so ustanovitelji financirali start up s 400 tisoč evri lastnih sredstev, pojasni Orel. Največji del je šel v razvoj aplikacije, ki se je začel novembra lani. Del denarja je bil namenjen tudi vzpostavitvi hčerinskega podjetja v Indoneziji.

Trenutno aplikacijo razvija 10 razvijalcev iz Slovenije, indonezijsko podjetje pa zaposluje še sedem ljudi. Po načrtih naj bi sedež podjetja in razvoj ostala v Sloveniji, na prodajnih trgih v tujini pa bodo zaposlovali samo ključne operativne kadre, še pravi Orel.

Previdnost slovenskih vlagateljev

Po besedah Orla slovenski skladi tveganega kapitala vlagajo previdno in od start upov pričakujejo pretekle rezultate. “Manj investirajo v samo idejo. To ni slabo, si pa potem omejen z donosom. Ker pozneje ko vstopiš v start up, manjši je donos,” pravi.

Po njegovem mnenju so manjše tudi same naložbe.

“V Sloveniji je doseg za predsemenske naložbe do pol milijona evrov, medtem ko je v večjih evropskih državah milijon in pol do dva milijona evrov povsem običajna naložba. V regiji jugovzhodne Azije pa so ti zneski še večji, tudi do 20 milijonov evrov.”

Načrti za prihodnost

Fush.ai želi v prihodnjem letu nadaljevati razvoj aplikacije in vzpostaviti prisotnost na indonezijskem trgu. Druga faza razvoja bi nato vključevala še širitev na druge trge v jugovzhodni Aziji, kot so Malezija, Filipini, Tajska in Vietnam. Po treh ali štirih letih bi lahko sledila globalna širitev, kjer bo zadnja faza v Evropi.

Evropa je na zadnjem mestu zaradi davčnih in birokratskih težav za Fush-ai-jev poslovni model. “Če bi danes lansirali našo aplikacijo v Sloveniji, bi nas lahko označili za nekoga, ki spodbuja delo na črno. Česar definitivno ne želimo spodbujati,” je dejal podjetnik.

Na trgu platformnega dela v Indoneziji se obrne sedem milijard na leto, pravi Orel. V prihodnjih petih letih je za ta segment na globalni ravni predvidena rast z letno stopnjo 16 odstotkov.