Nisi trajnosten, če imaš električne avte, ampak če imaš zadovoljne zaposlene

Te dni so v lesnem podjetju M Sora zagnali dvomilijonsko naložbo v Tirani, kjer so trenutno v najetih prostorih. Zdaj bodo zgradili lastno poslovno-skladiščno stavbo na dobrih tisoč kvadratnih metrih.

Sedanji prostori so postali pretesni, saj na albanskem trgu gradbeništvo, na katerega so prek njihove enote Norica navezani s prodajo stavbnega okovja, trenutno cveti, pravi direktor Aleš Ugovšek. Vselitev načrtujejo v prvem četrtletju prihodnjega leta. V prostorih bo tudi predavalnica za izobraževanje zaposlenih – trenutno jih je 17, partnerjev, študentov.

Od oken do odkupa mleka

Ker je skupina M Sora zelo raznolika, najprej o njeni strukturi. Od leta 2006 jo sestavljata dve podjetji – delniška družba M Sora in zadruga KGZ M Sora. Glede na dejavnosti so razviti štirje stebri: izdelava oken, veleprodaja stavbnega okovja in maloprodajne trgovine, kar vse spada pod okrilje prvega podjetja, medtem ko prek zadruge odkupujejo mleko, hlodovino in živino.

Čeprav je M Sora najbolj znana po oknih, z njimi ustvarijo okoli 30 odstotkov prihodkov. Največ, skoraj polovico prihodkov, prinese prodaja stavbnega okovja Norica. Preostalo ustvarijo z maloprodajnimi trgovinami, imajo namreč franšizo za tri Sparove prodajalne in gradbeni prodajni center, kar je še ostalina iz časov, ko so zadruge imele svoje trgovine, in zadrugo; mleko odkupujejo od kmetov prek združenja gorenjskih zadrug Mlekop, ki so ga zasnovali, da bi znižali strošek transporta na liter mleka. Mleko nato prodajo slovenskim, precej pa tudi italijanskim mlekarnam.

M Sora ima hčerinska podjetja, poleg v Albaniji še na Kosovu, v Severni Makedoniji in na Hrvaškem ter v Avstriji in Italiji.

Nima smisla tarnati

Aleš Ugovšek je direktor skupine M Sora postal z letošnjim letom, vendar podjetje dobro pozna. Preden se je pred slabimi šestimi leti zaposlil na Gospodarski zbornici Slovenije, je šest let že delal v lesni družbi z Žirov kot vodja razvojnih projektov in strateškega razvoja. Ne mara tarnanja, kako je v slovenskem poslovnem okolju vse narobe. Pa vseeno, kako ga vidi?

“A vam povem po pravici? S tem se ne ukvarjam prav veliko, ker na to nimamo vpliva. Manj se ukvarjam s tem, več imam časa za podjetje. Okolje je, kakršno je, mi podjetje prilagodimo tako, da lahko v takšnem okolju deluje. Da na primer znižamo plačilo davka na dobiček, veliko vlagamo v raziskave in razvoj, zeleni prehod, kar znižuje osnovo za davek od dobička.

Za skoraj deset milijonov naložb

In vlagajo veliko. Trenutno zaključujejo sončno elektrarno v Žireh v zmogljivosti 757 kilovatov in hranilnik energije v zmogljivosti 300 kilovatov. Skupaj je naložba vredna okoli 850.000 evrov. V Žireh širijo proizvodnjo, namestili bodo tudi nov stroj za izdelavo oken. Investicija v vrednosti 1,5 milijona evrov bo zaključena v prvem četrtletju prihodnjega leta, pravi direktor. Nadgradili jo bodo leta 2026, ko bodo celotno linijo za izdelavo lesenih oken zamenjali s sodobnejšo, ki bo tudi omogočala razvoj novih oken in za katero bodo odšteli 2,5 milijona evrov.

Poleg že omenjenih v Albaniji bodo nove poslovno-skladišče prostore povečali tudi v Zagrebu, kjer so prav tako navzoči s stavbnim okovjem. Pisarne, predavalnica, razstavni prostor, skladišče, proizvodnja in testni laboratorij se bodo raztezali na 2.200 kvadratnih metrih. Naložba je vredna okoli tri milijone evrov.

Intenzivno vlagajo tudi v mehke veščine. S pomočjo zunanjih strokovnjakov njihovi vodje opravijo polletno vodstveno akademijo, ob tem pa organizirajo tudi različne delavnice. “Če želimo izpeljati digitalizacijo, na čemer intenzivno delamo zadnji dve leti, moramo imeti usposobljene ljudi in vzpostavljene procese. Letos smo tudi vnesli novo funkcijo v podjetje, to je vodja digitalizacije,” pravi sogovornik. Izboljšave med drugim načrtujejo na področju boljše uporabe podatkov v proizvodnji, vzpostavili bodo enoten operacijski sistem in okrepili kibernetsko varnost.

Za letos in prihodnji dve leti torej načrtujejo blizu deset milijonov evrov naložb.

Manjša, a nenehna rast

To je veliko, če upoštevamo raven prihodkov. Konsolidirano so jih lani ustvarili 55,5 milijona evrov, od tega v matičnem podjetju M Sora 44 milijonov evrov, v vseh hčerinskih podjetjih v državah nekdanje Jugoslavije pa 15 milijonov evrov. Čistega dobička je bilo za 2,6 milijona evrov. Skupaj za zadrugo je bilo prihodkov 59,3 milijona evrov. Glede na trenutno poslovanje za letos načrtujejo rahlo rast, konsolidirano 58 milijonov evrov prihodkov, M Sora pa 46 milijonov evrov prihodkov. Skupaj z zadrugo načrtujejo okoli 61 milijonov evrov prihodkov.

Letos zaradi gospodarskega ohlajanja močno občutijo pritiske na cene. V prvih petih mesecih so v M Sori ustvarili 19,5 milijona evrov prihodkov, kar je dobre štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Dobička je bilo za 310.000 evrov, kar je malenkost manj kot lani zaradi nižjih marž oziroma pritiska na cene, pove Ugovšek. Na štirih balkanskih trgih pa so zabeležili več kot 6,2 milijona evrov prihodkov, kar je desetino več kot lani. Ti trgi tudi rastejo hitreje kot slovenski.

Za prihodnje leto je težko napovedati, pravi Ugovšek, načrtujejo zmerno rast, “bo pa veliko odvisno od stanja na domačem in tujem trgu in pa odpiranja novih trgov”.

Spogledujejo se z Avstralijo

Največ oken, okoli 60 odstotkov, še vedno prodajo doma. Od novih trgov je na področju izdelave lesenih oken zanimiva predvsem Avstralija, pravi Ugovšek, kamor so že prodali prva okna. “Menimo, da se bo ta trg zelo razvil na področju nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Okrepiti se bomo poskušali tudi v ZDA, kjer prodajamo že zdaj.

Glavni tuji trgi za prodajo oken ostajajo Avstrija, Francija, Nemčija, v Italiji je letos zelo slabo in bomo videli, kaj se bo dogajalo s tem trgom.” Njihova okna so tudi v Dubaju, na Novi Zelandiji in Japonskem.

“Na področju prodaje stavbnega okovja prek enote Norica pa so ključni Hrvaška, Albanija, Kosovo in Severna Makedonija,” doda Ugovšek.

Trend: manj lesa, več stekla

V M Sori vse delajo projektno in prilagajajo posameznemu naročniku. Razvijajo dva nova tipa oken z ožjimi lesenimi profili, ki jih bodo na trg dali jeseni in prihodnjo pomlad. Z novimi stroji bodo leseni del še stanjšali. “Trendi gredo v smer čim manj lesenega okenskega okvirja in čim več stekla,” pove novopečeni direktor. “Trenutno zelo aktualen produkt so velike panoramske stene in dvižno-drsni sistemi Panoramic X, pri katerih se večina vidnega okvirja zlije s steno, praktično je viden zgolj les na drsnem delu panoramske stene. Razvijamo tudi lesena pivot vrata,” našteje.

Dodana vrednost na zaposlenega se vsako leto nekoliko zviša, lani je znašala 58.000 evrov, kar je malce nad slovenskim povprečjem in bistveno nad povprečjem v mizarstvu, pove sogovornik.

Resne težave s termiti

Glavni dobavitelj lesenih lepljencev iz visokokakovostne smrekovine je iz lokalnega okolja. Odvisnost od enega dobavitelja pomeni določeno tveganje, a imajo alternative, pravi Ugovšek.

Lesa, ki ga potrebujejo za okna, zaradi podnebnih sprememb začenja počasi primanjkovati, smrekovi sestoji, ki so osnova za njihovo surovino, se počasi krčijo, doda. Že vsaj deset let iščejo drevesne vrste, ki bodo visokokakovostno smrekovino nadomestile. Ena od alternativ je duglazija, ki je na videz podobna macesnu, še bolj pa bukovina, ki je je v Sloveniji ogromno, vendar je problematična zaradi zvijanja in pokanja, pove direktor M Sore.

Veliko sodelujejo z biotehniško fakulteto na posameznih projektih, denimo, kako uporabiti odslužen les iz podrtih ostrešij in kozolcev ali kako zaščititi les, na primer pred termiti. “Termiti so prišli v slovensko Primorje, počasi se pomikajo proti kraškemu robu. Niti zavedamo se še ne, kakšna težava so lahko.”

V delavskem in zadružnem lastništvu

M Sora je lani praznovala 75-letnico, takrat je bila ustanovljena kmetijska zadruga, začetnica današnje M Sore. Tudi KGZ MSora je bila že pred ustanovitvijo delniške družbe M Sora leta 2006 v delavskem in zadružnem lastništvu. Zaposleni so bili lahko člani in s tem lastniki zadruge, kar je bila takrat bolj izjema kot pravilo.

Nova delniška družba M Sora pa je v 20-odstotni lasti zadruge, torej vseh zadružnikov, Lastniki preostalih 80 odstotkov pa so neposredno zadružniki, zaposleni in kmetje, ki so se odločili vložiti svoja sredstva v ustanovitev delniške družbe. Delnice lahko pridobijo le člani zadruge. Zaposleni morajo za članstvo v zadrugi vsaj dve leti delati v podjetju. Nihče od individualnih lastnikov ne more imeti več kot petodstotnega deleža. “Na ta način je preprečena koncentracija kapitala in onemogočena prodaja podjetja drugim lastnikom,” pove Ugovšek.

Niso pa vsi člani zadruge tudi lastniki. Vseh malih lastnikov je 146, članov zadruge pa 209.

Vsako leto izplačujejo dividende, letos so za to namenili 198.080 evrov, kar pomeni 32 evrov bruto dividende na delnico. Lastništvo zaposlenih pomeni, da podjetje težko uide izpod nadzora v smislu prehitre rasti in zaletavih odločitev, pove Ugovšek.

Porazni rezultati prvega merjenja trajnostnosti

Leta 2022 so prvič pripravili poročilo o trajnostnosti. “Uporabili smo metodologijo iz certifikata green star. Verjeli smo, da smo zelo trajnostni, saj se že leta ukvarjamo s tem. Ko smo izmerili, pa smo dobili eno zvezdico od petih. Groza. Sestavili smo kazalnike za sistematično merjenje porabe elektrike, vode, različnih hlapnih substanc, ogljičnega odtisa, zavzetosti zaposlenih, deleža bolniških odsotnosti in podobno,” pove sogovornik. Sprejeli so več ukrepov za izboljšanje, med drugim so optimizirali delovanje glavne proizvodne linije, na katero je povezano odsesovanje lesnega prahu, ki porabi največ električne energije. Prilagodili so čas delovanja tega stroja in lani pri tem privarčevali za okoli desetino elektrike.

Ko so meritve lani ponovili, je bilo stanje bistveno boljše, dosegli so tri zvezdice.

“Zelo resno jemljem vse tri vidike – okolje, družbo in upravljanje. Pri tem je najbolj pomembno delo na ljudeh, kaj narediti z odpadnim materialom in kako izboljšati upravljanje podjetja. Največja zaveza trajnosti je, da bo M Sora tu tudi ob stoti obletnici, da bo v dobri kondiciji, z zdravimi ljudmi v zdravem okolju. Kar pike dobim, ko včasih berem, kako je neko podjetje trajnostno, ker imajo električne avte in sončno elektrarno, zraven pa jim ljudje zaradi nezadovoljstva odhajajo,” pravi Ugovšek.

V skupini M Sora je trenutno zaposlenih nekaj več kot 280 ljudi, za katere organizirajo delavnice na različne teme.

Podjetje ima tudi svoj podkast Hiša, zanj so se odločili iz treh razlogov, še pove Ugovšek. Prvi je, da je na spletu ogromno dezinformacij o gradnji, zato v podkastu gostijo slovenske eksperte na področju gradnje. Drugi razlog je grajenje skupnosti v gradbeništvu, tretji pa je, “da se imamo fajn”.