Mercator v vrtincu sprememb, več odločitev se bo sprejemalo v Zagrebu
Napovedano zaprtje trgovin M Tehnika je le ena od sprememb v enem največjih slovenskih podjetij, ki naj bi se zdaj vendarle podalo tudi v dolgo načrtovano gradnjo logističnega centra.
Mercator je v začetku tedna sporočil, da dokončno zapira trgovine s tehničnim blagom M Tehnika, a zagotovil, da bo vsem 439 zaposlenim ponujeno novo delovno mesto v skupini.
Trgovec, ki je imel konec lanskega leta nekaj manj kot osem tisoč zaposlenih, ostaja eden največjih zaposlovalcev pri nas, z okoli 30 odstotki tržnega deleža tudi največji trgovec. Tu mu sicer za vrat diha Spar. Načrtovani prevzem Engrotuša, s katerim bi Mercator povečal tržni delež, je ta teden padel v vodo.
Čas za “optimizacijo poslovnih procesov”
Poleg zaprtja trgovin M Tehnika je Mercator v zadnjem času zaprl nekaj nedobičkonosnih manjših trgovin. Fortenova pa po informacijah Forbes Slovenija nadaljuje z regionalno konsolidacijo maloprodaje, in sicer z združevanjem poslovne funkcije nabave Konzuma in Mercatorja, ki jo bodo zdaj vodili in usmerjali iz Zagreba.
V Fortenovi so nam povedali, da si skupina “prizadeva za povečanje učinkovitosti na vseh področjih, kot sta kapitalska struktura in operativno poslovanje” in da po večletnem procesu razdolževanja v Mercatorju prihaja čas za “optimizacijo poslovnih procesov”.
Na vprašanje, ali in kakšne spremembe to prinaša za dobavitelje, niso odgovorili, dejali so le, da sodelujejo z velikim številom slovenskih dobaviteljev na vseh trgih in sodelovanje ocenili kot “korektno, uspešno in dolgoročno”.
Pogodbe se bodo sklepale v Zagrebu
Neuradno v praksi to pomeni, da se bo o odnosih z dobavitelji po novem odločalo v Zagrebu. Sogovornik blizu vodstva trgovske skupine, ki ne želi biti imenovan, nam je pojasnil, da Fortenovina divizija malo-in veleprodaje vsako leto nabavi za pet milijard evrov izdelkov. Tu vidi veliko prostora za ekonomije obsega, tudi odstotkovno majhen prihranek pa ima lahko velik finančni učinek, meni.
Za velike dobavitelje, kot so Ljubljanske mlekarne, Celjske mesnine, Fructal, ki so prisotni na vseh trgih skupine, naj to ne bi pomenilo večjih sprememb, medtem ko bo to verjetno povečalo konkurenco med malimi dobavitelji. Tudi na zaposlene naj sprememba ne bi vplivala, saj se bodo operativno pogodbe še vedno izvajale prek Mercatorja.
Tu povejmo, da Mercator oziroma Fortenova nista edina trgovca, ki smisel vidita v čezmejni konsolidaciji poslovnih funkcij. Lidl, ki ima pri nas 68 trgovin, je letos po 19 letih samostojnosti slovenskega hčerinskega podjetja združil vodstvi slovenske in hrvaške družbe. Slovenski Lidl tako od avgusta dalje vodi Boris Lozić, ki je tudi direktor hrvaškega Lidla in sedi v Zagrebu. Dve od šestih mest v vodstvu slovenskega podjetja pa še vedno zasedata Slovenca.
Izločili na drugo podjetje, ki bi ga zdaj pripojili
Spremembe se obetajo tudi v logistiki. Kot smo poročali, sta Mercator in Konzum v zadnjih letih distribucijo sadja in zelenjave prepustila podjetju ENNA Fruit, ki ima podjetja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini (BiH), Srbiji in tudi v Sloveniji. Lastništvo ENNA Fruit vodi do kroga lastnika Fortenove Pavla Vujnovca.
Več virov nam je pred časom potrdilo, da se je tja prezaposlilo nekaj delavcev iz Mercatorjevega nabavnega oddelka, podjetje pa je prevzelo posredništvo pri prodaji sadja in zelenjave tudi za slovenske dobavitelje. Eden od večjih nam je sicer dejal, da se zanj pogoji niso spremenili. Od zaposlenih v Mercatorju pa je slišati, da naj bi bila kakovost izdelkov slabša, a sami na to nimajo več vpliva, ker prevzem blaga zanje opravlja ENNA Fruit.
A zdaj naj bi Fortenova prevzela podjetje ENNA Fruit. V skupini nam na vprašanje, zakaj, niso odgovorili. Neuradno pa je slišati, da je bila ustanovitev ENNA Fruit Vujnovčev manever, s katerim je prekinil za trgovca neugodne pogodbe z nekaterimi "premočnimi" dobavitelji. Po Vujnovčevem prevzemu Fortenove pa naj bi upnik trgovske skupine, ameriški HPS Investment partners, zaradi omejitev poslov s povezanimi osebami zahteval, da Fortenova prevzame dobaviteljsko podjetje.
Fortenova je sicer enak model uporabila tudi pri tehničnem blagu, kjer je dobave prevzelo podjetje Kenty Adria v lasti Vujnovčevega kroga. Julija letos je Kenty Adria odprl hčerinsko podjetje v Sloveniji. Ali bo tudi tega prevzela Fortenova, za zdaj ni znano.
Plomba na deležu v Mercatorju
Upnik HPS Investment Partners iz ZDA, s katerim se je Fortenova nedavno dogovorila za refinanciranje 1,2-milijardnega dolga, po navedbah vira, ki ne želi biti imenovan, aktivno sodeluje pri upravljanju hrvaške skupine in usmerja postopek prestrukturiranja.
Kot je nedavno poročal Forbes Hrvaška, je HPS refinanciranje obveznic Fortenovi pogojeval z doseganjem določenih kazalnikov poslovne učinkovitosti. Divizija maloprodaje, v kateri sta Konzum in Mercator, mora poslovati pozitivno, skupina pa mora krotiti dolg. Če bo razmerje med dolgom in dobičkom iz poslovanja po 31. marcu 2025 enako ali večje od 2,8:1, bo morala Fortenova začeti postopek prodaje divizij maloprodaje ali proizvodnje pijač. Gre za Konzum in Mercator oziroma Jamnico.
Razmerje med dolgom in dobičkom iz poslovanja do takrat nikakor ne sme preseči 4:1, pozneje pa ne razmerja 3,5:1, je poročal Forbes Hrvaška.
Tu povejmo, da je Fortenova v okviru refinanciranja zastavila tudi delež v Mercatorju; sredi novembra je sodišče na Fortenovinem lastniškem deležu v Mercatorju vpisalo zastavno pravico v višini 1,2 milijarde evrov v korist Kroll Trustee Services; ta je najverjetneje nastopal kot posrednik pri dolžniškem poslu.
Naraščajoči stroški in cenovna tekma
Kot pove poznavalec razmer v skupini, podjetje v prestrukturiranje silijo tudi zaostrene razmere na slovenskem trgu in naraščajoč stroškovni pritisk.
Med drugim omeni "agresivne" dvige minimalne plače v Sloveniji. Mercatorjevi prodajalci, komisionarji in vozniki, ki pomenijo skoraj polovico od osem tisoč zaposlenih, imajo plačo malo nad minimalno, ki pa se je v zadnjih štirih letih dvignila za več kot 40 odstotkov. Še vedno so povišani tudi stroški energentov, kjer so trgovci zaradi velikih potreb po razsvetljavi ter hladilnih in zamrzovalnih napravah relativno neprilagodljivi.
Sogovornik omeni še nepredvidljivo poslovno okolje, kar otežuje načrtovanje. Kot primer navede nejasno smer davčne reforme; za podjetje, ki ima veliko nepremičnin, je verjetno pomembna informacija, kaj bo z nepremičninskim davkom, ki ga že dve leti in pol napoveduje vlada Roberta Goloba. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je prejšnji teden v pogovoru za Forbes Slovenija dejal, da tudi sam izhodišč še ni videl.
Na drugi strani sta dve leti draginje in povišane prehranske inflacije zaostrili cenovno tekmo med največjimi trgovci pri nas.
V Mercatorju sicer pravijo, da letos poslujejo "bolje, kot to velja za trg". Cilj prestrukturiranja pa je, kot pravijo, osredotočenje na osnovne dejavnosti, večja učinkovitost in uspešnost ter "uspešen nadaljnji razvoj podjetja za naslednjih 75 let". Letos namreč Mercator praznuje 75 let.
Logistični center se premika z mrtve točke
V luči prizadevanj za večjo učinkovitost se Mercator po naših informacijah ponovno aktivneje loteva projekta gradnje logističnega centra v ljubljanskem BTC. Tega sicer trgovec napoveduje že dolgo časa, a mu je leta 2022 načrte prekrižala rast cen storitev in obrestnih mer. Kot je lani poročal Dnevnik, trgovec svoje prodajalne oskrbuje iz šestih logističnih centrov po Sloveniji in sprejema manjše količine, s čimer naj bi po nekaterih ocenah izgubljal po okoli 20 milijonov evrov letno.
V podjetju so nam zdaj potrdili, da so "v zadnji fazi" pridobivanja dokončnega gradbenega dovoljenja in v aktivnih pripravah za razvoj lokacije. Na ljubljansko občino so že poslali tudi vlogo za odmero komunalnega prispevka, o kateri na občini še niso odločili.
Sprva so želeli skladišče graditi sami, nato pa so se odločili za model, pri katerem investitor v logistični center zgradi skladišče za znanega najemnika. Mercator je že pred dvema letoma izpeljal postopek izbire upravljavca trgovskega centra, na katerega se je prijavilo več kandidatov. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi prejeli več kot deset ponudb. Postopek so nato ustavili, v kratkem naj bi ga nadaljevali z izbiro ponudnika. Kdo vse se poteguje, ni znano, omenimo pa, da Fortenova na podoben način na Hrvaškem najema več trgovskih centrov in skladišč od ameriške logistične multinacionalke W. P. Carey.
V podjetju nam na vprašanja, kakšna je časovnica projekta, kdaj naj bi začeli graditi in kdaj bi lahko bil center zgrajen, koliko bo stala naložba in kdo bi lahko center upravljal, niso odgovorili.
Pomirili sindikat
Napoved zaprtja trgovin M Tehnika je ta teden vznemirila tudi Sindikat delavcev in trgovine Slovenije (SDTS), ki je v odprtem pismu pozval vodstvo in lastnike, naj vzpostavijo socialni dialog z zaposlenimi, spoštujejo slovensko zakonodajo in socialne standarde, oživijo humanitarni sklad, ohranijo počitniške zmogljivosti in zagotovijo boljšo varnost zaposlenih.
Predsednik sindikata Ladi Rožič nam je včeraj dejal, da so v četrtek sestankovali z upravo, ki je pokazala pripravljenost za spremembo kolektivne pogodbe in ureditev razmerij, med drugim pravice do odklopa.
Tudi v Mercatorju so glede komunikacije z delavci prepričani, da so ravnali v skladu s pravili socialnega dialoga, ki se je z obveščanjem o nameri zaprtja trgovin šele začel. Presežnim delavcem bodo – upoštevajoč sedanje delovno mesto in izkušnje – ponudili delovno mesto v maloprodaji in logistiki.
Kot pravijo, so prepričani, da bo večina zaposlenih v Mercator Tehniki ostala zaposlena v Mercatorju. Rožič ni prepričan, da bo Mercator lahko zadržal zaposlene, ker je delo v trgovini s tehničnim blagom drugačno kot v trgovini z živili. Ne dvomi pa, da bi delavci tudi drugje hitro dobili delo, saj kadra v tej panogi primanjkuje.