Matjaž Han: Kitajska se mi zdi ravno pravšnja za slovensko avtoindustrijo

Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, je prejšnji teden v intervjuju za N1 dejal, da povezovanje s Kitajsko po zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah ni prava pot za Slovenijo. Trump namreč napoveduje zaostritev odnosov z azijsko velesilo.

Ravno v tem času je bil na Kitajskem z močno delegacijo gospodarski minister Matjaž Han, ki je pomagal avtomobilski industriji navezovati stike s tamkajšnjimi proizvajalci. Minister iz vrst SD je, kot pove v intervjuju za Forbes Slovenija, bolj kot trgovinskim vojnam naklonjen ekonomsko pragmatičnemu povezovanju z vsemi trgi z velikim potencialom.

Pravkar ste se vrnili z obiska na Kitajskem, kjer ste bili z močno gospodarsko delegacijo. V tem času je na ameriških volitvah zmagal Donald Trump, ki napoveduje do 60-odstotne carine na kitajsko blago, na blago iz ostalih trgovinskih partneric pa 10 do 20-odstotne carine. Vojko Volk je v intervjuju za N1 na vprašanje, kam naj se nagne Slovenija, odgovoril: “Zagotovo ne na Kitajsko, od koder beži velik del zahodnih proizvajalcev, ker se bojijo carin in drugih povratnih kazni.” Kako naj v teh novih razmerah po vašem mnenju ravna Slovenija?

Trgovinske vojne ta trenutek niso prava rešitev, saj gospodarstvo izgublja, mislim, da v tem primeru predvsem evropsko.

Na Kitajsko smo šli z gospodarsko delegacijo tudi na njihov uvozno-izvozni sejem, ki je eden največjih na svetu. Tam so se naša podjetja predstavila, razstavni prostor je bil relativno dobro obiskan.

Ne delam si utvar, kot nekateri drugi politiki, da lahko en obisk prinese nove posle, to traja kar nekaj časa. A glede na to, da je Kitajska v segmentu električnih vozil resnično prehitela Evropo, se mogoče lahko naši dobavitelji in industrija, ki proizvaja dele za avtomobile, nadejajo novih poslov.

Pred odhodom na Kitajsko smo imeli v začetku oktobra v Ljubljani tudi dobaviteljske dneve, na katere so prišli kitajski avtomobilski velikani, in s tem bomo nadaljevali prihodnje leto v marcu. Med drugim se je najavilo podjetje Geely.

Kar nekaj podjetij je izkazalo interes za sodelovanje s slovenskimi podjetji. V Slovenijo 26. novembra prihaja podjetje Dongfeng. Verjamem v izplen, ki bi pomagal slovenskim podjetjem nadomestiti to, kar bodo morda v poslih z nemškimi podjetji izgubila.

S kom pa naj bi kitajska podjetja sodelovala?

S člani avtomobilskega projekta Gremo in tudi Slovenskim avtomobilskim grozdom (ACS). Z njimi pa bomo šli v še nekaj slovenskih podjetij.

V Slovenijo 26. novembra prihaja podjetje Dongfeng. Verjamem v izplen, ki bi pomagal slovenskim podjetjem nadomestiti to, kar bodo morda v poslih z nemškimi podjetji izgubila.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo

K avtomobilski industriji in možnostih glede novih prodajnih trgih se še vrnemo. Vaše ministrstvo je soorganiziralo poslovno konferenco v Šanghaju, na kateri je sodelovalo tudi podjetje Huawei, ki mu ZDA in Evropa pripirata vrata zaradi varnostnih tveganj. V sporočilu za javnost je bilo navedeno, da ste opravili pogovore s predstavniki tega podjetja. Isto podjetje je spomladi že obiskala vaša strankarska kolegica in zunanja ministrica Tanja Fajon. O čem se pogovarjate s tem podjetjem?

Ko smo pripravljali dogodek, je za sestanek zaprosilo kar nekaj podjetij, med njimi Hisense, Porton, Geely in Huawei. Meni je jasno, da imamo s slednjim zaradi 5G velike probleme, a ne morem si predstavljati, da se ob obisku na Kitajskem kot gospodarski minister s podjetjem ne bi sestal.

Tam smo se pogovarjali tudi o avtomobilski industriji. Na sestanku je bilo več kot 15 ljudi in sem jasno povedal, da se o 5G ne mislim pogovarjati. Je pa to podjetje, ki investira ogromno denarja v različne segmente. Na nek način je šlo za vljudnosten pogovor.

Kitajski veleposlanik Wang Shunqing je avgusta lani za Bloomberg Slovenija povedal, da sta primarni interes Kitajske v Sloveniji 5G in železnice. Vi torej pravite, da so tukaj zanje vrata zaprta?

Vrata so zaprta. Jaz na tem področju niti nimam pristojnosti. Določene službe sem tudi obvestil o vseh sestankih.

Katere službe, mislite obveščevalno?

Ene službe.

Ni bilo pa govora o kakšnih drugih projektih?

Ne, šlo je resnično za vljudnostne pogovore z vsemi štirimi podjetji. Porton, ki sodeluje s Sandozem in Novartisom, je povedal, da bo še naprej vlagal pri nas. Mislim, da je to resno podjetje. Tudi s Hisense, ki je lastnik Gorenja, imamo dobre izkušnje glede na to, da je tu postavil razvojni center za televizije.

Geely je zastopal njihov direktor za Evropo, ki je odgovoren za prodajo, proizvodnjo in tudi načrtovanje. Podjetje, ki je tudi lastnik Volva, je izkazalo velik interes za Slovenijo.

Nas ta trenutek cenijo, ker smo mi in Nemci glasovali proti carinam za električna vozila. To je na Kitajskem zelo odmevalo.

Rok Capl, direktor agencije Spirit, je za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua poudaril, da Slovenija ne želi sodelovati v nobeni trgovinski vojni, saj ta vedno škodi gospodarstvu, enako je v izjavi za CGTN dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan. Precej očitno je, da ste poskušali unovčiti glasovanje proti dodatnim evropskim carinam. Kakšen je bil izplen? Ali bomo Kitajcem prodali več?

Kot sem dejal, en obisk ne pomeni, da bo v Sloveniji več tovarn. A razmerje v blagovni menjavi, ki ga imamo trenutno – s Kitajske uvozimo za šest milijard, tja pa izvozimo za 300 milijonov evrov blaga in storitev–, je treba popraviti (v letu 2023 je Slovenija na Kitajsko izvozila za 259 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 7,4 milijarde evrov, op. a.). Avtomobilska in farmacevtska industrija sta gotovo dve panogi, ki ga lahko popravita.

Ali menite, da lahko ta pragmatičnost negativno vpliva na odnose z Brusljem in Washingtonom?

Kot minister za gospodarstvo ne morem sedeti v pisarni in čakati, da se kaj spremeni. Tam, kjer država lahko pomaga našemu gospodarstvu, je treba na nek način pomagati.

Seveda smo odvisni od Evrope, kamor izvozimo večino. Že v strategijah naše države pa piše, da se je treba obrniti tudi na druge trge.

Kitajska se mi zdi v tem trenutku ravno pravšnja za avtomobilsko industrijo. Mislim, da s tem nismo poslabšali odnosov z Ameriko. Predsednik vlade je bil v ZDA pri predsedniku države gospodu Bidnu. Verjemite mi, da so tudi Američani prisotni na Kitajskem.

V tem trenutku moramo malo gledati tudi nase. Pogosto smo preveč diplomatsko korektni in nekatere stvari gredo mimo. Največjo ceno pa plača gospodarstvo.

Je vaša strategija zunanje politike, ki se zdi malo drugačne od tiste v kabinetu predsednika vlade, vaša ideja ali vam kdo svetuje?

Mi gremo v začetku decembra še v Savdsko Arabijo. Že zdaj se je prijavilo ogromno gospodarstvenikov. Tudi tam je interes za sodelovanje, saj cenijo naš odnos do vprašanja Palestine.

Mi moramo po mojem unovčiti take zadeve. Vsako potovanje katerega koli ministra pa predhodno odobri vlada, ki obravnava izhodišča in sestavo delegacije. Nič takega ne delamo, kar nismo že do zdaj, samo razmerje v blagovni menjavi bi radi popravili.

S Kitajsko že zdaj veliko delamo, bistveno več kot z ZDA. To razmerje, ki ga ima tudi Evropa, torej, da Kitajska bistveno več izvaža k nam kot obratno, pa me boli.

“Moja odločitev je bila, da glasujemo proti”

Se pa zadeve spreminjajo z drugim mandatom Donalda Trumpa, ki je izrazito proti Kitajski, zato tudi napoved carin.

Dejstvo je, da se po volitvah stvari normalizirajo, besede, izrečene v kampanjah, se počasi pozabijo in greš nazaj v diplomatske okvirje. Na koncu se je treba dogovarjati.

Kot Evropa pa ne moremo samo gledati, kaj se bosta Kitajska in ZDA dogovorili, ker sicer naša celina za industrijo ne bo več zanimiva. Slovenija pa mora biti malo bolj samozavestna.

Proti dodatnim carinam na električne avtomobile, proizvedene na Kitajskem, ste glasovali po posvetu z industrijo, ste dejali. Iz tega sklepamo, da bi bile carine za našo industrijo škodljive. Carine so bile kljub nasprotovanju petih držav sprejete in zdaj tudi že veljajo. Kakšne so lahko posledice za slovensko industrijo?

Odločitev za glasovanje proti carinam ni bila sprejeta samo zaradi avtomobilske industrije. Kitajska ima še druge možnosti, da vrne Evropi, ne samo v okviru avtoindustrije, ampak tudi v okviru prehrambne industrije, strateških surovin, od katerih je Evropa odvisna.

Enkrat moramo tudi Slovenci na glasovanjih pokazati svoje stališče. Najlažje bi se bilo vzdržati in se skriti za drugimi državami.

O tem, kako bom glasoval, sem obvestil predsednika vlade. Imeli smo dve možnosti, se vzdržati ali glasovati proti. Moja odločitev je bila, da glasujemo proti.

Kakšne pa so lahko posledice, saj so carine zdaj vseeno v veljavi?

Pogovori tečejo dalje. Mislim, da dejstvo, da so carine v veljavi, ne bo ravno koristilo in da bo to težava za evropsko avtomobilsko industrijo. Saj vidimo, kateri evropski avtomobili se izdelujejo na Kitajskem. Evropa je tu naredila hude napake. Za nekatere stvari niso krivi drugi, ampak mi sami. Pa naj bo na ravni Evrope, morda pa tudi države, kot je Slovenija.

Odločitev za glasovanje proti carinam ni bila sprejeta samo zaradi avtomobilske industrije.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo

Trump je med drugim napovedal dodatne carine, 10- ali 20-odstotne na vse blago, uvoženo v ZDA, in še višje, 60-odstotne carine na izdelke, narejene na Kitajskem. To pomeni, da bo v ZDA težje prodajati. Münchenski inštitut Ifo je izračunal, da bi morebitne nove carine samo Nemčiji povzročile 33 milijard evrov gospodarske škode, nemški izvoz v ZDA pa bi lahko upadel za 15 odstotkov. Kaj so alternative za Nemčijo, če se bo tja težje prodajalo, in posledično tudi za Slovenijo, ki je močno vezana na Nemčijo?

To je lahko velik problem. Te dni sem dobil vprašanje novinarke, ali še drži, da, če Nemčija dobi prehlad, Slovenija dobi pljučnico. Jaz mislim, da ne, da mi dobimo gripo, saj smo vendarle malo bolje pripravljeni. Slovensko gospodarstvo je manj zadolženo kot pred leti, je precej robustno, prodaja še kam drugam. Mislim, da se vse negativno ne bo prelilo k nam, bo pa vseeno nekaj težav in se bo to slovenskemu gospodarstvu poznalo.

Menim, da je v tem trenutku ključno, kako bo Nemčija rešila politično krizo, kako bo Francija rešila politično situacijo v svoji državi, kako se bo Evropa poenotila in kaj bo naredila nova Evropska komisija. Mislim, da bomo morali narediti presek stanja in pogledati, kaj lahko dereguliramo, da postanemo bistveno bolj konkurenčni. Zdaj v tem smislu ne gremo v pravo smer.

“Ogljični odtis moramo zmanjšati, a to stane”

O tem se veliko govori v zadnjih mesecih, a kako si to predstavljate?

Zeleni prehod je absolutno potreben, a če ne bomo zagotovili bistveno več denarja za prestrukturiranje in nehali stvari regulirati ter spreminjati iz dneva v dan, si ljudje, ki živijo od dela, prehoda ne bodo mogli privoščiti. Ljudje si danes težko kupijo toplotno črpalko, električni avto. Tudi infrastrukture v Evropi nimamo, na hitrih polnilnicah je polnjenje dražje, kot sta dizel ali bencin.

V petek so voditelji članic EU sprejeli evropski dogovor o konkurenčnosti. Kaj pričakujete od tega, morda tudi rahljanje zavez glede zelenega prehoda, dogovora, s katerim je Von der Leyen začela prvi mandat na čelu komisije? Vsaj nekatere so se za industrijo izkazale za prezahtevne.

Ogljični odtis moramo zmanjšati, a to stane. V tem trenutku si ga bistveno lažje privošči gospodarstvo, saj države pomagajo z razpisi in subvencijami. V Sloveniji vidim, da podjetja sama zmanjšujejo odvisnost od plina in tako naprej. Mislim pa, da bosta morala država in Evropa vzpostaviti dodatno financiranje – tako za ljudi kot za gospodarstvo.

Za podjetja je potrebnih še več spodbud. Verjamem, da nam bo to omogočila sprememba kohezijske politike v tako imenovani STEP. Tu bomo do naslednjega leta poskušali v Slovenijo pripeljati dodatnih 200 milijonov evrov, ki jih bomo porabili za nove tehnologije in prestrukturiranje gospodarstva.

V politiki je zelo pogosto rešitev za nek problem več denarja, več subvencij. A saj tudi ta pride od državljanov in podjetij.

Seveda, se strinjam. Ampak kje pa ZDA dobijo denar, kje pa ga dobi Kitajska? V Evropi imamo fiskalna pravila, ki jih Kitajska in ZDA nimata. Tu ima Evropa absolutno težavo. Ne govorim, da se zadolžujemo prek meja, ko dolga ne bomo več mogli poplačati. A evidentno je, da smo po padcu Lehman Brothers naredili napako, to se kaže v vseh poročilih. Mi smo rezali proračune, uvedli fiskalno pravilo, medtem ko sta Kitajska in ZDA šli v drugo smer in nas takrat na nek način prehiteli.

Z današnje perspektive je seveda lažje gledati nazaj, a dejstvo je, da smo takrat gospodarstvo zaustavili, drugi dve celini pa ne.

Na vprašanju, kako rešiti ekonomsko krizo, je razpadla nemška vladajoča koalicija. Medtem ko je kancler Olaf Scholz zagovarjal več denarja in pomoči gospodarstvu, je donedavni finančni minister Christian Lindner rešitev videl v debirokratizaciji, deregulaciji, javnofinančni disciplini. Ekonomisti pa pravijo, da je morebitne večje subvencije treba deliti pametno, da ne bodo samo omogočile preživetja podjetij, temveč spodbudile nujne strukturne spremembe v industriji. To se mi zdi vzorčen primer, ki velja za veliko držav.

Menim, da je treba spodbujati podjetja, ki se bodo prestrukturirala, uvedla nove tehnologije in povečala dodano vrednost. Model, ki je slonel na nizkih stroških – tudi delovne sile –, se je na nek način izpel.

Seveda pa ne smemo v tem času obupati nad določeno industrijo in jo pustiti samo. Kakšno leto ji moramo pomagati, da se lahko prestrukturira. Ključni problem je v tem trenutku avtomobilska industrija, ki je ne smemo pustiti tako, kot smo 25 let nazaj tekstilno in lesno industrijo. Upam, da smo se takrat kaj naučili. Zato je konzorcij Gremo zdrava pobuda; v njem sodeluje 400 podjetij, ki so se poenotila, država mora sofinancirati tehnološko prenovo. Vidim luč na koncu tunela.

Govorite v prihodnjiku, ampak nekaj denarja je že bilo izplačanega.

Nekaj že. A zdaj govorimo o 200 milijonih evrov v petih letih.

Ključni problem je v tem trenutku avtomobilska industrija, ki je ne smemo pustiti tako, kot smo 25 let nazaj tekstilno in lesno industrijo.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo

Predvsem zaradi težav v nemški avtomobilski industriji se ponekod napovedujejo obsežna odpuščanja. Šempetrski Mahle je napovedal ukinitev 600 delovnih mest, takrat ste dejali, da ste bili predhodno opozorjeni na težave v podjetju. Ali dobivate opozorila še iz kakšnega drugega podjetja?

Za dogajanje v Mahleju sem izvedel tri dni preden so obvestili javnost. Takrat sem obvestil tudi predsednika vlade, saj smo mi že prej vodili pogovore z avtomobilsko industrijo o tem, ali lahko ministrstvo s kakšnim zakonom, ki bi ga pripravilo vnaprej, poveča odzivnost v primeru večjih težav.

V Mahleju je govora o 600 ljudeh, pri čemer bi 250 delovnih mest selili v Bosno in Hercegovino (BiH), ostalo pa bi zmanjšali z mehkimi ukrepi oziroma čakanjem na delo. Vse mora biti dogovorjeno med socialnimi partnerji. Oni imajo v BiH podjetje in tam je ceneje. So pa dejali, da bodo v Šempetru pri Gorici vlagali v razvoj in da bo en razvojni center ostal tam.

Z izjemo Mahleja in MLM, ki je šel v stečaj, v zadnjem času nismo zaznali hudih odpuščanj po drugih podjetjih. Je pa jasno, da imajo nekatera podjetja bistveno manj naročil za prihodnje leto. To nas skrbi.

Tudi v drugih panogah?

Mislim, da je v tem trenutku avtomobilski del problematičen. Gledamo tudi gradbeništvo, ki ima multiplikativen učinek, a zaenkrat je glede na naložbe v Sloveniji dela dovolj, primanjkuje zaposlenih.

Statistika kaže, da smo po brezposelnosti in inflaciji med boljšimi v Evropi.

Se pa zdaj ustanavlja medresorska skupina ministrstva za delo, v kateri bo sodeloval tudi predstavnik našega ministrstva, pripravila pa naj bi ukrep čakanja na delo po vzoru koronakrize. Mi menimo, da mora biti ukrep za tri ali šest mesecev, a podrobnosti so v domeni ministrstva za delo.

Je še vedno v načrtu, da bi bil zakon, ki bi omogočil ta ukrep, na vladi v prvi polovici prihodnjega leta?

Da.

So po odločitvi Renaulta, da bo novega električnega twinga proizvajal v Novem mestu, že znane kake podrobnosti o tej naložbi?

Za prihodnje leto imamo rezervirana sredstva za ta projekt. Z Renaultom smo v stalnih stikih, po zadnjih podatkih pripravljajo vse potrebno za investicijo. Trenutno čakamo na potrebno dokumentacijo. Kot je dogovorjeno, mora prvi avto na ceste zapeljati v letu 2026.

Koliko bo primaknila država?

V skladu z zakonodajo se tovrstne investicije, ki so res velike, sofinancira med 10 in 30 odstotkov celotne naložbe. V več letih bo država prispevala okoli 40 milijonov evrov, za prihodnje leto imamo v proračunu 25 milijonov evrov.

Ali so načrtovane nove zaposlitve ali se samo ohranjajo obstoječe?

Ohranila se bodo sedanja delovna mesta, predvidena so tudi nova, do 400, odvisno od povpraševanja.

So na vidiku še kakšne večje tuje investicije?

So, naložba Sandoza in nova tovarna Palfingerja v Ormožu, ki že ima v Mariboru podjetje. Želeli so investirati v Slovenski Bistrici, a ker tam niso dovolj hitro našli zemljišč, so jih poiskali v Ormožu.

Moram reči, da sem včasih presenečen nad zanimanjem tujih vlagateljev za našo državo. Seveda je en razlog geostrateška pozicija države, drugi je, kar vsi izpostavljajo, izobraženost delovne sile, znanje in industrijska tradicija.

Težava pa je, da nimamo prostora za velike investicije. Seveda moramo tu paziti, da ne trčimo v okoljske standarde. Zato z ministrstvom za naravne vire pripravljamo poseben zakon o umeščanju poslovnih enot ob avtocestni križ. V 12 regijah bi umestili 12 poslovnih enot, da pridobimo kakovosten prostor za možnost novih investicij. Trenutno imamo okoli 600 obrtnih con po Sloveniji, vendar so premajhne za resnega vlagatelja.

Ne gre samo za industrijo, temveč tudi za logistične centre. Logistika ima v Sloveniji potencial, zaradi Luke Koper in gradnje drugega železniškega tira in tu vidim še veliko priložnosti.

Imamo pa še potencial, ki ga moramo izkoristiti, to je vesoljska tehnologija. S prvim januarjem postaja Slovenija polnopravna članica Evropske vesoljske agencije ESA in z dobrim vložkom lahko naša podjetja, kot je Dewesoft, pridobijo veliko posla na tem področju. Vsi govorijo, da se lahko s polnopravnim članstvom gospodarske priložnosti še izboljšajo. Sicer bomo morali plačati članarino, ampak bomo vse dobili nazaj v večkratniku.

Kako vi občutite razpoloženje v našem gospodarstvu?

Ljudi jezimo z brezveznimi stvarmi. Gospodarstvo bi zelo težko govorilo proti tej vladi, če jim ne bi dali stvari, kot so štempljanje ali pravica do odklopa, s katerimi in po nepotrebnem razburjamo podjetja. To ni v redu.

Če so kritični do nas, to še ne pomeni, da so proti vladi. Raje vidim, da mi povejo, kaj delam narobe in kaj je treba spremeniti, da jim bo bolje. In res se trudim, da je komunikacija z gospodarstvom na visokem nivoju.

Nečesa pa ne razumem – če smo lahko takoj prejeli spremembo pri bojlerjih in se izgovarjali, da je to naredila prejšnja vlada, potem lahko spremenimo tudi kaj, kar smo sami sprejeli. Tega ne razumem, da lahko čez noč spremenimo nekaj, kar je sprejela prejšnja vlada, ne popravimo pa naših napak. To ni odmik od nekih dogovorov, ampak če vidiš, da si nekaj narobe naredil, pač spremeniš.

To najbrž poveste tudi na koaliciji. Kako odgovarjajo?

Niti ni pomembno, kaj se mi pogovarjamo, ampak ne bi dal priložnosti gospodarstvu, da nas graja, če ni potrebno. Nekaj sprejmemo, štempljanje, pravico do odklopa, potem pa rečemo, saj ne bomo tako strogi pri nadzoru.

Za delavce se je treba boriti na drugačen način. Delavec mora imeti dobre pogoje za delo in biti mora pošteno plačan. Vedno se bom boril za tiste ljudi, ki živijo od svojega dela, naj bodo zaposleni v javnem sektorju ali industriji ali podjetniki, ki vlagajo lastna sredstva v svoja podjetja. To se mi zdi ključno in pri tem jim ne bi postavljal brezveznih ovir.

V Sloveniji imamo 99 odstotkov vrhunskih delodajalcev, tisti procent lumpov pa je treba reševati z inšpekcijo in ne zaradi njih sprejemati zakonodaje, ki udari celoten zdrav del gospodarstva.

V Sloveniji imamo 99 odstotkov vrhunskih delodajalcev, tisti procent lumpov pa je treba reševati z inšpekcijo in ne zaradi njih sprejemati zakonodaje, ki udari celoten zdrav del gospodarstva.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je nedavno dejal, da se dogaja tiha deindustrializacija, kot razlog pa izpostavil nekonkurenčno poslovno okolje. Se strinjate s takšno oceno?

To ni problem samo Slovenije, temveč Evrope.

Ampak Slovenija ima velik delež industrije v BDP, zato imamo lahko večjo težavo.

Se strinjam, ampak pri vseh velikih stvareh, ki jih želimo v Sloveniji spremeniti, je dobro, da se o njih dogovorimo, najprej na vladi, nato z opozicijo, saj so stvari, ki jih moramo gledati čez leve in desne bloke, nato absolutno s socialnimi partnerji in to brez kamer. Naj gre za davčno politiko ali kakšno socialno državo želimo. Vedno bom zagovarjal socialno državo, ki je pravična in v kateri bodo socialne transferje dobili tisti, ki jih potrebujejo, in ne tisti, ki se znajdejo.

Dolgoročni obstoj energetsko intenzivne industrije pri nas se postavlja pod vprašaj zaradi visokih stroškov energentov. Kako vi vidite prihodnost te industrije v Sloveniji, denimo SIJ, Taluma?

Talum je svojo nalogo žal opravil, ugasnil je peči. Jaz te industrije nikoli ne bi ugasnil. SIJ ima ta trenutek težave, ampak verjamem, da jih bodo prebrodili.

Se pa niste nič uprli, ko so v Talumu na hitro ugasnili proizvodnjo aluminija, nasploh v politiki ni bilo kakega nasprotovanja temu.

Se strinjam. A ko se je dogajal Talum, je bila cena elektrike tisoč evrov za megavat. Takšne so bile razmere. Ima pa Talum po mojem mnenju perspektivo kot predelovalec.

Vendar se je ugasnila proizvodnja pomembne industrijske kovine. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič velikokrat pove, da zdaj uvažajo aluminij iz Kitajske z veliko večjim ogljičnim odtisom.

To je problem cele Evrope. Mi se tu nekaj gremo, na Kitajskem je pa ne vem koliko termoelektrarn in jedrskih elektrarn.

“Izhodišč davčne reforme nisem videl”

Omenili ste davčne spremembe. Do konca leta naj bi bila znana izhodišča drugega paketa davčnih sprememb, ki naj bi po napovedih finančnega ministrstva razbremenil delo. Glede na to, da smo sredi novembra, so morda znani vsaj obrisi tega ukrepa?

Dejstvo je, da imamo preveč obdavčene plače. Ampak vemo, zakaj so tako obdavčene. Kitajska in v ZDA imata super razvoj, ampak zdravstvo in študij moraš plačati. Pri nas je to v obdavčitvi plač.

Vseeno pa bi se dalo nekje razbremeniti, denimo pri dohodninski lestvici. Če sem v prejšnjem mandatu glasoval proti tisti Janševi davčni reformi, ki bi zmanjšala obdavčitev plač, zdaj z izkušnjo ministra ne bi več, ker mislim, da je bistveno bolje, da posamezniku ostane več v žepu.

Izhodišč davčne reforme nisem videl. Menim, da bi bilo potrebno nepremičnine pravičneje obdavčiti. Sem za to, da prvo stanovanje ali hiša ostane obdavčeno, kot je zdaj, z naslednjimi nepremičninami pa bi se davčna stopnja dvigovala. To bi bilo pravično. Ne vem, kako so si zamislili davek na premoženje.

Ali je delavnica ali gostinski lokal premoženje, ki ga je treba obdavčiti, ali je to nekaj, s čimer se lahko plačuje davke, je stvar dogovora. Jaz sem za drugo. Se pa zavedam realnosti leta dni pred volitvami.

Omenili ste zdravstvo in izobraževanje, oboje je pri nas v hudih težavah in ljudje pogosto ne dobijo storitev, za katere prek davkov plačujejo.

Ne vem, če ima v tem trenutku v tej državi kdo rešitev. Kako je mogoče, da ima pomočnica vzgojiteljice, ki osem ur vzgaja otroke, 900 evrov plače. Podobno učitelji. Enako je v zdravstvu ali socialnem varstvu, v domovih za upokojence, kjer skrbijo za naše starše in stare starše. Na novo bi morali ovrednotiti nekatere poklice, saj tako ne gre več.

V Sloveniji smo srednji sloj, ki živi od svojega dela in je motor države, obremenili z dragimi vrtci in podobnim. Zato potrebujemo družbeni dogovor, kako naprej.

Absolutno podpiram višje plače v javnem sektorju, a me je hkrati strah, da se bodo zopet podražili vrtci, domovi za starejše in drugo in bomo na koncu ugotovili, da smo iz enega žepa dali v drugega.