Kaj je od danes drugače, če vas pokliče šef

Po enoletnem prehodnem obdobju je danes začela veljati pravica do odklopa, ki delodajalcem nalaga sprejetje ustreznih ukrepov za njeno uresničevanje. Pravica je del prenovljenega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki so ga sprejeli lani.

Glede na zakonsko ureditev pravice do odklopa mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da je namen pravice do odklopa “družbeni dogovor, da imamo po določeni uri čas zase, za družino in prijatelje”.

Kaj prinaša pravica do odklopa?

Novost je zlasti izrecna opredelitev pravice in obveznosti delodajalca, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da zaposleni v času upravičenih odsotnosti in izrabe počitka ne bodo na razpolago delodajalcu.

Pravica do odklopa sicer izhaja iz opredelitve efektivnega delovnega časa in časa, ko je delavec delodajalcu na razpolago (čas pripravljenosti, dežurstva ipd.), torej že obstoječih institutov. V času počitka in upravičenih odsotnosti z dela delavec ne dela, to ni nič novega. Pomembno je, da takrat tudi ni na razpolago delodajalcu.

Pri proizvodnih delavcih je ta meja jasna. Pri pisarniških poklicih, ki se izvajajo z uporabo informacijskih tehnologij, pa se je meja zrahljala. V številnih podjetjih se je pri teh delavcih razvila tako imenovana kultura stalnega priklopa. Delavci tudi za vikend, med dopustom in na bolniški spremljajo elektronsko pošto, sprejemajo klice, kar vodi v opravljanje dela v prostem času.

Zakon o delovnih razmerjih je delodajalcem nalagal, da so v dogovoru s predstavniki delavcev (sindikatom ali, če tega ni, s svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom, sicer pa z zaposlenimi kot običajno) sprejeli ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa.

Na ministrstvu kot primer vpeljave pravice do odklopa navajajo izklop strežnika elektronske pošte, s čimer se preprečuje pošiljanje ali pa se k sporočilu doda opomnik, da se zaposlenemu ni treba odzvati in da zaradi tega ne more utrpeti sankcij. Med primeri navajajo tudi možnost avtomatskega izbrisa elektronskih sporočil izven določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju. Ena od oblik je tudi vklop nastavitev samodejnih odgovorov na elektronsko pošto.

Še več odgovorov pojasnjujemo v članku Pravica do odklopa: odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja.

Inšpektorji bodo najprej preverjali

Zakon ne predvideva nobenih izjem pri poklicih, veljalo pa bo obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo moral delodajalec dokazovati, da je imel ustrezne ukrepe in da delavcu ni kratit pravice do odklopa.

Mesec je sicer že oktobra napovedal, da bodo inšpektorji v prvih mesecih od začetka uveljavitve pravice do odklopa delovali predvsem napotilno in bodo v podjetjih preverjali, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovili pravico do odklopa. “Če niso, bo svetoval, na kakšen način to narediti,” je pojasnil.

Kakšne so globe?

Globe so določene od 1.500 do štiri tisoč evrov za delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Dodatno je predvidena tudi globa od 150 do tisoč evrov za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe.