Nemčija v tretjem četrtletju s skromno rastjo ob padcu izvoza

Novice Jan Artiček 22. novembra, 2024 11.04
featured image

Nemški bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju povečal za 0,1 odstotka v primerjavi z drugim četrtletjem, kar je malce manj od prve ocene nemškega statističnega urada.

22. novembra, 2024 11.04

Največje evropsko gospodarstvo se še ni izvleklo iz težav, čeprav se je znova izognilo tehnični recesiji. Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč v tretjem četrtletju povečal za 0,1 odstotka na četrtletni ravni, ob upoštevanju sezonskih koledarskih učinkov, je danes sporočil državni statistični urad Destatis.

Podatek je za 0,1 odstotka nižji od Destatisove prve ocene iz konca oktobra, a izboljšanje v primerjavi s krčenjem BDP za 0,3 odstotka v drugem četrtletju. “Nemško gospodarstvo drugo polovico leta začenja s skromno rastjo,” so statistiki zapisali v izjavi za javnost.

V primerjavi z enakim obdobjem lani se je nemško gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka, ob prilagoditvi cenovnih in koledarskih nihanj, saj je bil v enakem obdobju lani en delovni dan več.

Precejšen upad izvoza

Medtem ko se je v četrtletju povečala domača potrošnja, tako s strani gospodinjstev kot države, je slika slabša pri zunanji trgovini. Izvoz je namreč upadel za 1,9 odstotka na četrtletni ravni, najbolj pa je trpel izvoz blaga, ki je bil nižji za 2,4 odstotka.

Po drugi strani se je za 0,2 odstotka povečal uvoz, predvsem na račun večjega uvoza blaga (1,3 odstotka na četrtletni ravni).

Bruto dodana vrednost je upadla v večini sektorjev nemškega gospodarstva. Najbolj opazen je bil padec v proizvodnji, kjer je bila bruto dodana vrednost nižja za 1,4 odstotka, in gradbeništvu, kjer je bila nižja za 1,2 odstotka. Zmanjšanje proizvodnje je bilo zaznati predvsem v proizvodnji strojev in naprav ter proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov.

Manj investicij

Težave nemške industrije razkriva tudi precejšen upad bruto investicij v osnovna sredstva. Te so najbolj upadle v sektorju strojev in opreme, in sicer za 5,7 odstotka na letni ravni. Padec je sicer delno posledica visoke osnove iz lanskega leta, ko so se zaradi izteka državne pomoči za komercialna električna vozila povečale registracije službenih vozil. V gradbeništvu so upadle za 2,6 odstotka, predvsem na račun nižjih investicij v rezidenčne gradbene projekte.

Kot smo pisali, je nemška industrija na udaru sočasnih kriz, od visokih cen energije do hude konkurence s Kitajske v panogah zelenega prehoda, kar povzroča skrbi o deindustrializaciji evropskega gospodarskega motorja. Visoke cene energije negativno vplivajo predvsem na energetsko intenzivne sektorje, kot je kemična industrija, a nekateri komentatorji opozarjajo, da je govoriti o deindustrializaciji Nemčije in Evrope vseeno pretirano.

Sodeč po podatkih Destatisa je nemški sektor proizvodnje motornih vozil v zadnjem četrtletju kot eden redkih beležil celo manjšo rast. Upad sta beležili sicer tudi panogi finančnih in zavarovalniških storitev ter informacijske in komunikacijske tehnologije.

Delavec izvaja zadnji pregled električnega vozila Volkswagen ID. 4
Avtomobilski sektor v Nemčiji je v tretjem četrtletju pozitivno prispeval k bruto dodani vrednosti (Foto: Matthias Rietschel/REUTERS)

Prvi padec zaposlenosti od leta 2021

V tretjem četrtletju je bilo v Nemčiji zaposlenih okrog 46,1 milijona oseb, po podatkih Destatisa. To je bilo za 0,1 odstotka oziroma 66 tisoč oseb več kot v enakem obdobju lani. V (sezonsko prilagojeni) primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa se je zaposlenost znižala za 0,1 odstotka, kar je prvi padec zaposlenosti od prvega četrtletja leta 2021 dalje.