Sobodajalci ostro proti omejitvam, ki jih predlaga Matjaž Han

Združenje sobodajalcev je na gospodarskega ministra Matjaža Hana naslovilo odprto pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad predlaganimi spremembami pri kratkotrajnem oddajanju nepremičnin turistom. Kot so zapisali, zakonodaja brez temeljitih analiz ni le neodgovorna, ampak tudi škodljiva za slovenski turizem in gospodarstvo.

Spomladi je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport predstavilo osnutek zakona, s katerim bi kratkotrajno oddajanje nepremičnin turistom omejili na največ 30 dni na leto. Po javni obravnavi so oddajanje razširili na 60 dni, a pod pogojem, da ima sobodajalec soglasje sosedov. V eno- in dvostanovanjskih stavbah pa so oddajanja podaljšali na 150 dni.

Kot je Združenje sobodajalcev zapisalo v današnjem odprtem pismu, ministrstvo do danes še ni predstavilo verodostojne analize, ki bi odgovorila na to, koliko nepremičnin bi se po sprejetju zakona dejansko pojavilo na trgu dolgoročnih najemov in v kakšnem času. Prav tako ni bila pripravljena nobena ocena o izpadu prihodkov prizadetih sobodajalcev, izpadu dohodkov z njimi povezanih dejavnosti (gostinci, transport, ponudniki izletov in podobno) ter izpadu dohodkov za državo in občine iz naslova davka na dodano vrednost in turističnih taks.

Ne iskanje rešitev in ne kompromisa

Združenje sobodajalcev, ki ga vodi Katja Rezman in po njenih navedbah združuje nekaj sto sobodajalcev, skrbi, da bi lahko sprejetje zakona imelo resne posledice za predstavnike malih sobodajalcev in tudi za povezane dejavnosti.

Kot so poudarili, pri predstavljenih ukrepih ne gre za iskanje rešitev in ne kompromisa, z uresničevanjem zakona pa bi se uničil del slovenskega turizma. “Če bodo trenutno predlagani ukrepi sprejeti, bodo v praksi uničili kar 25 odstotkov najbolj avtentičnega dela slovenskega turizma, ki ga v največji meri predstavljamo mali sobodajalci,” so zapisali.

Problem niso sobodajalci, ampak prazna stanovanja

V združenju ključno težavo vidijo v pomanjkanju resnih analiz in podatkovne podlage. “Zakon temelji na domnevah in pavšalnih ocenah brez kredibilne analize vzročne povezanosti med kratkoročnim oddajanjem in stanovanjsko krizo,” so ostri v združenju.

Sami menijo, da glavni razlog za stanovanjsko krizo niso sobodajalci, ampak prazna stanovanja. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) se v Ljubljani za kratkoročni najem uporablja le 1,4 odstotka stanovanjskega fonda, kar je največ 1.757 stanovanj, medtem ko je nenaseljenih 23.050 stanovanj, navajajo. Dodajajo, da je po podatkih Elektro Ljubljana 11.500 stanovanj povsem praznih (letno namreč porabijo manj kot 500 Kwh električne energije).

Dodatno stanovanjsko krizo po oceni združenja zaostruje problem pomanjkanja študentskih kapacitet v Ljubljani.

Neprimernost časovnih omejitev

Prepričani so, da predlagana časovna omejitev oddajanja na 60 dni ali 150 dni nima razumne podlage in ne dosega namena zakona. “Takšna ureditev bo v praksi močno okrnila turistično ponudbo v zasebnih namestitvah, ki trenutno predstavljajo 25 odstotkov vseh slovenskih nastanitvenih zmogljivosti,” so poudarili.

Prav tako menijo, da omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni ne bo rešila niti stanovanjskega
problema preostalih 305 dni v letu, “še posebej ker številni turistični apartmaji sploh niso primerni za dolgotrajno bivanje”.

“Predlagani ukrepi favorizirajo hotelsko industrijo”

Izpostavili so tudi to, da predlagani ukrepi favorizirajo hotelsko industrijo na račun malih zasebnih sobodajalcev.

V združenju so kritični tudi do prepovedi oddajanja nepremičnin v večstanovanjskih stavbah s. p.-jem in d. o. o.-jem. “Prepoved opravljanja svoje dejavnosti kot samostojni podjetnik ali gospodarska družba je ne samo v neskladju s slovenskim pravnim redom, pač pa škodljiva in kontraproduktivna saj bodo mnogi sobodajalci, ki zdaj poslujejo legalno, iz ekonomske nuje primorani preiti v sivo ekonomijo,” so izpostavili.

V pismu so še omenili nesmiselnost omejitve števila ležišč in negativne učinke na lokalne skupnosti ter gospodarstvo. 

Kaj predlagajo

V združenju gospodarskega ministra pozivajo, da prisluhne njihovim argumentom ter jih vključi v sprejemanje zakonodaje.

Med drugim predlagajo spodbude lastnikom nepremičnin, da jih oddajajo, ter znižanje davčne obremenitve za dolgoročni najem s 25 odstotkov na 10 do 15 odstotkov.

Predlagajo tudi učinkovitejšo zaščito najemodajalcev v primeru neplačevanja najemnin, odpravo “nerazumnih” zakonskih predpisov v stanovanjskem zakonu, spodbude za gradnjo dodatnih študentskih kapacitet, spletno registracijo najemnih pogodb za boljši pregled nad trgom dolgoročnega oddajanja nepremičnin ter “sledenje grškemu modelu”, kjer se nova dovoljenja za obratovanje kratkoročnih nastanitev izdaja ali omejuje lokalno in ne na državni ravni.