Proračuna za prihodnji dve leti pod streho

Novice Bojana Humar 20. novembra, 2024 18.53 > 20. novembra, 2024 18.56
featured image

Proračunski primanjkljaj je za leto 2025 predviden v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP, leto pozneje naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov, kar je 1,6 odstotka BDP.

20. novembra, 2024 18.53 > 20. novembra, 2024 18.56

Poslanci so potrdili predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026.

Za leto 2025 se proračunski prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je za leto 2025 predviden v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP.

Za leto 2026 pa vlada pričakuje 4,5 odstotka več prihodkov oziroma 15,9 milijarde evrov, odhodkov bo prav tako 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov, kar je 1,6 odstotka BDP.

Zakona o izvrševanju obeh proračunov med drugim določa uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence, ki bo prihodnje leto izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov, ter povprečnino za občine.

Višji davčni prilivi

Kot je včeraj v državnem zboru pojasnjeval minister za finance Klemen Boštjančič, za prihodnje leto pričakuje rast prihodkov predvsem iz naslova višjih davčnih prihodkov – davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje.

“Rast iz naslova davka na premoženje je posledica začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se bo plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove,” je dejal minister.

Več prihodkov pričakujejo tudi iz naslova trošarin, saj so sedanje trošarine na pogonska goriva precej višja kot pri pripravi sprejetega proračuna, je dodal minister.

Učinki plačne reforme

Med odhodki za proračun za leto 2025 Boštjančič načrtuje za 1,3 milijarde evrov višje odhodke od sprejetega proračuna. Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračune bo šlo 1,9 milijarde evrov, kar je za 130 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu.

“Na višje stroške dela vplivajo učinki plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj letos,” je razloge za višje izdatke pojasnil Boštjančič in dodal, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih.

Med odhodki je poudaril tudi sredstva za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture ter opremljanje vojske.

Izpostavil je še nedavni dogovor z občinami o višini povprečnine, ki je za leto 2025 določena pri 771,33 evra in za leto 2026 pri 775,29 evra.

Pri spremembah proračuna za leto 2026 se dodajajo dodatna sredstva za štipendije za pedagoške poklice v višini 750.000 evrov. S tem bodo število štipendij s 100 povečali na 300.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026 tudi določa, da se bo iz proračuna za zdravstveno blagajno namenilo 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za zdravila, cepiva in zdravstvene storitve, 140 milijonov pa za izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zadolževanje

Boštjančič je tudi povedal, da se v računu financiranja v letu 2025 načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov, v letu 2026 pa v višini 4,3 milijarde evrov. Pomemben vir financiranja je tudi 11 proračunskih skladov, je še dejal Boštjančič.