Umar pričakuje nižjo gospodarsko rast kot jeseni

Gospodarska rast v letošnjem letu bo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znašala 2,4 odstotka, v letu 2025 pa 2,5 odstotka. Inflacija bo predvidoma 2,7-odstotna, prihodnje leto naj bi bila višja pri 3,4 odstotka, leta 2026 pa 2,2 odstotka.

Gospodarska rast bo letos višja kot lani, a nižja, kot je urad pričakoval jeseni. “V začetek leta smo vstopili z optimizmom, a so zadeve vsaj še v prvem četrtletju negotove,” je na novinarski konferenci dejala direktorica Umarja Maja Bednaš. Umar je s svojo napovedjo danes seznanil vlado.

Umar beleži nižjo rast tujega povpraševanja in s tem nižjo rast izvoza. Pri zasebni potrošnji je opazno okrevanje, a je rast prav tako nižja od jesenskih pričakovanj. Podobno velja pri državni potrošnji. Raven investicij ostaja na visoki ravni. Lani so prednjačile gradbene investicije, letos so vezane tudi na popoplavno obnovo.

Primerjava z jesensko napovedjo

Umar je v svoji jesenski napovedi pravilno napovedal lansko gospodarsko rast, ki je znašala 1,6 odstotka. Za letos je takrat urad napovedal 2,8-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa 2,5-odstotno. Tudi Banka Slovenija po lanskem umirjanju pričakuje, da se bo rast letos ponovno dvignila nad dva odstotka.

"K okrevanju bosta prispevala zlasti nadaljnja rast realnih dohodkov gospodinjstev in v drugem polletju tudi krepitev izvoznega povpraševanja. Pri tem poglavitni tveganji za napoved ostajata geopolitična negotovost in morebitna vztrajajoča šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah. Po drugi strani pogoje za morebitno višjo rast predstavljajo visoka rast privarčevanih sredstev, robusten trg dela in zdrav neto finančni položaj gospodarstva," so dejali v centralni banki.

Umarjeva jesenska ocena letne inflacije za leto 2024 je bila 3,9 odstotka.

Tveganja

Gospodarska rast bi lahko bila nižja ali višja od Umarjeve ocene, odvisno od vpliva nekaterih tveganj.

Med negativna tveganja za gospodarsko rast urad prišteva geopolitične razmere, zlasti vojni v Ukrajini in Gazi ter napade na ladje v Rdečem morju. Ti dogodki lahko vplivajo na dobavne verige in s tem na umirjanje inflacije. Drugo tveganje je slabša stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj se stroški dela na enoto proizvoda povečujejo. Tretje tveganje so visoko izkoriščene gradbene kapacitete, saj je ta sektor lani spodbujal rast investicij, obenem pa se sooča s pomanjkanjem kadra.

Med pozitivnimi tveganji, ki bi lahko pomenili višjo gospodarsko rast, Umar prišteva uspešnejše privabljanje tuje delovne sile. Ta možnost obstaja zaradi ukrepov za lažje zaposlovanje tujcev. “Če bi bil ta priliv še višji, bi to pomenilo več zaposlenih in s tem možnost hitrejše rasti, zlasti v storitvenih dejavnostih," pravi Bednaš.

Okrepil bi se lahko tudi tempo črpanja evropskih sredstev, tako za popoplavno obnovo kot za druge projekte. Nazadnje bi rast okrepilo tudi hitrejše umirjanje inflacije v Sloveniji in njenih glavnih trgovinskih partnericah. A ker je inflacija že sedaj nizka, zato bi bil ta učinek manjši kot v preteklih letih.