Razkrivamo: To so glavne točke davčnih sprememb, ki so na mizi koalicije

Ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča je v petek koaliciji poslalo izhodišča za predlagani paket davčnih sprememb, ki jih je predsednik vlade Robert Golob isti dan tudi predstavil obrtnikom in podjetnikom.

Tri koalicijske partnerice, Svoboda, SD in Levica, imajo do tega petka čas, da podajo morebitne pripombe. Ministrstvo v dokumentu, ki smo ga pridobili, predlaga tri sklope ukrepov. Poudarimo, da gre za izhodišča, torej za idejne opise ukrepov, ki se lahko v koalicijskem usklajevanju ali v javni razpravi, ki mu sledi, še spremenijo. Boštjančič je po današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja potrdil, da bo vlada ta paket ukrepov obravnavala na četrtkovi seji. Javna obravnava naj bi se začela še ta mesec. Predvidoma septembra bi potem predlog reforme obravnavali na vladi, ukrepi pa bi začeli veljati z januarjem prihodnje leto.

Pričakovati je, da bosta SD in Levica kritični do nekaterih ukrepov, predlaganih v izhodiščih (več v nadaljevanju), pa tudi do ukrepov, ki jih ni. Kot so davčni strokovnjaki že napovedali, med ukrepi ni premoženjskih davkov, za katere se najbolj odločno zavzemajo v Levici, ki mora najti vir za financiranje gradnje najemnih stanovanj. Tudi koalicijska pogodba iz leta 2022 je predvidevala ukrep “celovitega sistema progresivne obdavčitve premoženja”. 

Prihodnje leto naj bi po nekaterih napovedih ministrstvo za finance prišlo še z enim paketom ukrepov.

Davčni krediti za kvalificiran kader

V prvem sklopu ministrstvo predlaga tri spremembe, s katerimi naj bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkami, na katerega v zadnjem poročilu o razvoju opozarja Urad RS za makroekonomske analize (Umar).

1. Davčni krediti: Ministrstvo predlaga petletno ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre pod 40 let, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne plače (trenutno okoli 4.550 evrov bruto). Do olajšav bi bili upravičeni Slovenci, ki se po študiju ali delu v tujini vračajo v Slovenijo (za zdaj ni jasno, koliko časa je moral biti državljan v tujini, da je upravičen, naj bi pa postavili neko mejo), ali v Sloveniji zaposleni tuji državljani (pod pogojem, da pet let pred prihodom niso bili rezidenti naše države). Cilj je spodbujati zaposlovanje kadrov, ki lahko prispevajo k višji dodani vrednosti in produktivnosti. Ukrep bi bil videti tako, da bi pri enaki davčni osnovi upravičenci plačevali manj davka.
2. Davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih: Ena glavnih težav teh podjetij je zagotavljanje likvidnosti, zato bi ministrstvo prestavilo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na poznejši datum. Po sedanjem sistemu se davki in prispevki plačajo, ko posameznik pridobi delnice oziroma deleže v zagonskem podjetju, po novem bo prispevke in davke plačal ob prodaji ali prenehanju delovnega razmerja. Na primer, če start up propade in je vrednost delnic/deleža nič, ne bo plačal nič. Cilj ukrepa je, da se posameznike razbremeni dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe.
   Davčna osnova bi bila vrednost deleža ob pridobitvi, zmanjšana za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa bi se izračunala po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi bi se obdavčila kot kapitalski dobiček.
3. Sprememba pri nagrajevanju z delnicami: Spremenili bi metodologijo izračuna bruto zneska nagrade, ki bi jo podjetje izplačalo v obliki delnic/deležev, in sicer na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje. Davke in prispevke, ki bremenijo delavca, bi namreč po novem plačal ta. Z vidika zaposlenega gre torej za ‘administrativno’ spremembo, ki pa bi po mnenju ministrstva povečala privlačnost te vrste nagrajevanja za podjetja. Omogočili pa bi tudi odlog in obročno plačilo obveznosti.

Višji prag za sistem DDV, umik obdavčitve subvencij

V drugem sklopu je kopica malih ukrepov, ki naj bi po mnenju ministrstva prinesli bolj mednarodno konkurenčen in pravičen davčni sistem. Tu naj bi ministrstvo v največji možni meri sledilo predlogom gospodarskih združenj, ki so sodelovala v strateškem svetu in delovni skupini za davke.

Nekateri predlogi, ki so navedeni v izhodiščih:

1. Možnost ustanovitve tako imenovane DDV-skupine, kar pomeni, da bi več podjetij znotraj skupine lahko imelo eno davčno številko. Tako jim ne bo več treba poračunavati DDV, kar naj bi podjetjem omogočilo boljšo optimizacijo stroškov.
2. Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100 tisoč evrov. Gre za prenos evropske direktive.
3. Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60 tisoč evrov letnega prometa.
4. Ministrstvo za finance bi črtalo posebno davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. S tem bi jih izenačilo z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva, katerim delodajalci od letos dalje plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, medtem ko delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo.
5. Tako kot pri olajšavi za investiranje bi tudi pri olajšavah za digitalni in zeleni prehod omogočili, da zavezanec v davčnem letu neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednjih pet zaporednih let.
6. Nadaljevanje ukrepa ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih petih letih, nato pa njeno postopno zviševanje, ter uvedba bonitete za uporabo koles in e-koles.
7. Ministrstvo predlaga, da bi kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (tako imenovana OMD plačila), znova izključili iz obdavčitve. Te subvencije je sicer obdavčila trenutna vlada, in sicer z zadnjimi spremembami zakona o dohodnini. Odpravo obdavčitve pa na ministrstvu predstavljajo kot “podporo kmetijski politiki”.
8. Davčno priznavanje odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami. Omejili naj bi znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini.
9. Ministrstvo naj bi predlagalo tudi spremembe na področju ureditve normirancev, ki pa v predlogu izhodišč še niso podrobneje opredeljene. Trenutno se tistim z do 50 tisoč evrov letnih prihodkov priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov, tistim z od 50 do 100 tisoč prihodkov 40 odstotkov, nad tem pa se normirani odhodki ne priznavajo. Med drugim naj bi bilo v igri znižanje pragov, torej višine prihodkov.

Višji DDV za sladke in energijske pijače

V tretjem sklopu je ministrstvo združilo ukrepe, ki “niso namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov”, ampak primarno naslavljajo druge politike in cilje.

Med temi so:

1. Dvig DDV za sladke pijače (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače z 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače. Cilj je po navedbah ministrstva “zagotavljanje javnega zdravja”.
2. Časovna omejitev prenašanja davčnih izgub na pet let, pri čemer pa ministrstvo predlaga sedemletno prehodno obdobje za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub.
3. Knjigo prejetih in izdanih računov bodo davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali Fursu, ki jim bo nato nudil možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV. Šlo naj bi za administrativno razbremenitev.
4. Odpravili bi izjemo, da samopostrežni avtomati ne izdajajo računa. Za avtomate, ki so že v uporabi, bi veljalo prehodno obdobje do 1. januarja 2026.
5. Prenose presežkov DDV bi omejili na pet let od predložitve obračunov. 
6. Spremenili bi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v smeri poenostavitve, in sicer, da se skrajša postopek vrednotenja oziroma določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin.
7. Višina olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila v zadnji dohodninski noveli določena za leti 2023 in 2024, postane trajna.

Ministrstvo naj bi načrtovalo prenos direktiv in uskladitev zakonskih določb z odločbami ustavnega ter sodbami vrhovnega sodišča.