Majhen sredozemski otok stavi skoraj vse na eno rešitev za prihodnost
Malta stavi na umetno inteligenco. Prepričani so, da jim lahko ta pomaga rešiti številne družbene izzive in državo dokončno utrditi kot tehnološko središče.
V številnih podjetjih so zaposleni zaskrbljeni, da bo umetna inteligenca v prihodnosti prevzela njihova delovna mesta. Toda v družbi GO so si implementacijo umetne inteligence postavili za cilj, poroča Bloomberg.
Družba je vodilni ponudnik telekomunikacijskih storitev na Malti in eno največjih državnih podjetij, pri opravljanju vsakodnevnih nalog pa se vse bolj zanaša na umetno inteligenco.
Orodja umetne inteligence zdaj ustvarijo približno petino vseh trženjskih vsebin za podjetje in spišejo okoli 30 odstotkov kod.
Prav tako umetno inteligenco uporabljajo za pripravo pogodb, ki jih nato preverijo še zaposleni. Ob tem uporabo umetne inteligence spodbujajo tudi pri 1.100 zaposlenih, da bi bili pri svojem delu bolj učinkoviti.
“Primanjkuje nam pravnikov, računovodij in programerjev,“ je dejal glavni izvršni direktor družbe GO Nikhil Patil. Z umetno inteligenco se želijo rešiti prekletstva nenehnega iskanja talentov.
Znani po ohlapnih predpisih in zlatih vizumih
Malta sicer ne velja za državo, ki bi bila na čelu tehnoloških inovacij. Majhen sredozemski otok je bolj znan po ohlapnih predpisih, ki podjetjem, ki se ukvarjajo s spletnimi igrami na srečo, pomagajo zaobiti nadzor, kot ga poznajo v drugih državah. Pa tudi po tem, da država noče odpraviti programa zlatih vizumov, ki je po mnenju Evropske komisije nesprejemljiv. V preteklosti je bila Malta izpostavljena tudi zaradi neučinkovitega boja proti pranju denarja.
Podjetja, šole in vlada si prizadevajo, da bi državo uveljavili kot vzorčni primer, kako so vpeljali umetno inteligenco v različne panoge. Upajo, da bodo tako rešili eksistencialne izzive, s katerimi se sooča ta otoška država. Med njimi so grožnja podnebnih sprememb, potreba po privabljanju več tujih naložb in velika vrzel v znanju. Njihov načrt je, da bi izkoristili tehnološke trende in postali vzor drugim.
“Moč umetne inteligence lahko izkoristimo za javno dobro, ne pa da se je bojimo kot prihajajoče katastrofe,” je pred časom dejal predsednik malteške vlade Robert Abela pred Generalno skupščino Združenih narodov.
Uvajajo jo tudi v izobraževalnem sistemu
Umetno inteligenco poskuša izkoriščati tudi šolski sistem. Tako jim pomaga pri ustvarjanju zgodb v nižjih razredih osnovne šole, na univerzi pa razvijajo tudi program za nadzor morja z droni. Po mnenju profesorja umetne inteligence na Univerzi na Malti Alexieija Dinglija, bi lahko imela nova tehnologinja osrednjo vlogo pri reševanju težav v izobraževanju, prometu in zdravstvu.
Dingli je med drugim razvil sistem, s katerim umetna inteligenca pomaga reševati prometne konice po otoku, za svojo rešitev pa je zbral 1,4 milijona dolarjev.
Naprej poskušali skočiti na vlak kriptovalut
Po podatkih spletne strani Tracxn Technologies je na Malti več kot 50 startupov s področja umetne inteligence, kar ni malo za državo s pol milijona prebivalcev, še piše Bloomberg.
Malta se je že prej poskušala spremeniti v središče za zanimive tehnologije. Leta 2018 si je prizadevala, da bi postala “otok blockchaina”, in je hitro uvedla zakonodajni okvir za to tehnologijo. V nekem trenutku se je za prihod na otok in odprtje podjetja na Malti dogovarjala tudi največja svetovna borza kriptovalut Binance, ki je v zadnjem obdobju pod drobnogledom regulatorjev v različnih državah.
Malta je na področje umetne inteligence skočila prej kot številne druge države, ugotavlja Bloomberg. Leta 2019, nekaj let pred norijo ChatGPT, je malteška vlada pod vodstvom nekdanjega premierja Josepha Muscata predstavila načrt, da bi do leta 2030 postala “ultimativno odskočišče za umetno inteligenco”.
Pripravili so strategijo, ki je predvidevala vlaganje v startup podjetja in se zavezali, da bodo spodbujali vpeljavo umetne inteligence v javnem in zasebnem sektorju. Kasneje jim je načrte upočasnila epidemija koronavirusa, nato pa je leta 2020 odstopil še Muscat zaradi afere, v katero so bili vpleteni njegovi pomočniki. Afera je eksplodirala zato, ker je bila ubita preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia.
Muscata je na čelu malteške vlade zamenjal Abela in nadaljeval vlaganja v umetno inteligenco, ki pa se niso vedno končala z uspehom. Tako je hitro zamrla njihova virtualna državljanka Marija, ki naj bi pomagala turistom pri raziskovanju države. Projekt so ukinili čez noč.
Patil iz telekomunikacijskega podjetja GO zato vseeno opozarja, da mora biti država previdna. “Ne moremo vlagati samo zato, ker je umetna inteligenca nova kul stvar,” je zaključil.
