Predlog davčnih sprememb: kaj se spreminja za normirance, kmete, podjetja

Ministrstvo za finance javnosti uradno predstavlja izhodišča za davčno reformo, ki smo jih na Forbes Slovenija pridobili in objavili že v začetku tedna.

Izhodišča so ta teden v koalicijskem usklajevanju, jutri jih bo na redni seji obravnavala vlada. Predvidoma v petek bo paket sprememb šestih zakonov, ki je že pripravljen in vsebuje tudi oceno finančnih posledic, poslan v javno obravnavo. Vlada bo konkreten predlog sprememb zakonov obravnavala septembra, cilj pa je, da začnejo veljati z novim letom.

Lekov predlog za razvojni kader

V prvem sklopu ministrstvo predlaga tri spremembe, s katerimi naj bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkam. Na tega v zadnjem poročilu o razvoju opozarja Urad RS za makroekonomske analize (Umar).

Osrednji ukrep so tako imenovani davčni krediti za mlade in visokokvalificirane kadre. “Nekatere ključne dejavnosti imajo primanjkljaj ustrezno usposobljenih kadrov, zanje tekmujejo na globalnem nivoju, kjer pa imajo nekatere druge države že določene spodbude, tako da so njihova podjetja v izhodišču na boljšem kot slovenska,” pove Katja Božič z ministrstva za finance.

Rešitev so sprva predlagali v Leku, ki v Sloveniji trenutno izvaja velike naložbe. Na ministrstvu so nato ugotovili, da ukrep sledi tudi strateškim ciljem Slovenije.

Ministrstvo predlaga petletno ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre pod 40 let, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne plače (trenutno okoli 4.550 evrov bruto). Ti zaposleni bi pri enaki davčni osnovi plačevali manj dohodnine. Davčna obremenitev se bo zmanjšala za sedem odstotkov bruto zneska plač in nadomestil. Če ta na letnem nivoju znaša 100 tisoč evrov, bo torej upravičenec plačal sedem tisoč evrov manj davka.

Do olajšav bodo po predlogu upravičeni Slovenci, ki se vračajo s študija ali dela v tujini (za zdaj ni jasno, koliko časa bi moral biti državljan v tujini, da je do tega upravičen, postavili pa naj bi neko mejo), ali v Sloveniji zaposleni tuji državljani (pod pogojem, da pet let pred prihodom niso bili rezidenti naše države). Pogoj je tudi, da je upravičenec davčni rezident, medtem ko ukrep ne bo vezan na nobeno dejavnost.

Ukrep bodo lahko koristili tisti, ki se bodo zaposlovali po začetku veljavnosti ukrepa – ne velja torej za v tujini izobražene Slovence ali tujce, ki so v naši državi že zaposleni.

Popravki pri obdavčitvi nagrad

Drugi ukrep so davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih. Če posameznik dobi delnice oziroma delež v zagonskem podjetju, po sedanjem sistemu davke in prispevke plača takoj, po novem jih bo po predlogu ministrstva plačal ob prodaji ali prenehanju delovnega razmerja. Davčna osnova bo vrednost deleža ob pridobitvi, zmanjšana za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve. Dohodnina se bo izračunala po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi bi se obdavčila kot kapitalski dobiček.

Do ukrepa bodo upravičena podjetja iz registra zagonskih podjetij pri ministrstvu za gospodarstvo.
“Sodeč po odzivih, je to korak v pravo smer. Upamo pa, da ni zadnji,” razlaga Božič.

Ministrstvo bi poseglo tudi v sistem nagrajevanja z delnicami. Spremenili bi metodologijo izračuna bruto zneska nagrade, ki bi jo podjetje izplačalo v obliki delnic oziroma deležev. In sicer na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje.

“Opozorjeni smo bili, da je postopek obračuna prispevkov in davkov zapleten, delodajalcem pa viša stroške, zato se za ta način nagrajevanja ne odločajo,” razloge za takšen ukrep navaja Božič.

Oblikovali so predlog, ki ne pomeni ugodnejše davčne obravnave, vseeno pa naj bi povečal privlačnost nagrajevanja. V mesecu, ko zaposleni prejme omenjeno nagrado, bo za to izplačilo narejen ločen obračun. Davke in prispevke, ki bremenijo delavca, bo po novem plačal slednji. Nova ureditev bo delavcu omogočila tudi 24-mesečni odlog in obročno plačilo davkov in prispevkov.

Višji prag za sistem DDV

V drugem sklopu je kopica manjših ukrepov, ki naj bi po mnenju finančnega ministrstva prinesli bolj mednarodno konkurenčen in pravičen davčni sistem. Ministrstvo naj bi v največji možni meri sledilo predlogom gospodarskih združenj, ki so sodelovala v strateškem svetu in delovni skupini za davke.

Nekateri predlogi, ki so navedeni v izhodiščih:

Možnost ustanovitve tako imenovane DDV-skupine, kar pomeni, da bi več podjetij znotraj skupine lahko imelo eno davčno številko. Tako jim ne bo več treba poračunavati davka na dodano vrednost (DDV), kar naj bi podjetjem omogočilo boljšo optimizacijo stroškov. Pobudnik je Slovensko zavarovalno združenje.

Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV, če njihovi prihodki ne presegajo sto tisoč evrov. Gre za prenos evropske direktive.

Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60 tisoč evrov letnega prometa.

Nadaljevanje bonitete na električne avtomobile

Ministrstvo za finance bi črtalo posebno davčno obravnavo za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. S tem bi jih izenačilo z napotenimi delavci iz gospodarstva, ki jim delodajalci od letos dalje plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, medtem ko delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo.

Tako kot pri olajšavi za investiranje bi tudi pri olajšavah za digitalni in zeleni prehod omogočili, da zavezanec v davčnem letu neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednjih pet zaporednih let.

Med predlogi je nadaljevanje ukrepa ničelne bonitete na električne avtomobile za prihodnjih pet let. Nato bi sledilo njeno postopno zviševanje, ter uvedba bonitete za uporabo koles in e-koles. Podjetja bodo te lahko uporabila za eno kolo v vrednosti do 2.500 evrov.

Ministrstvo bi kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (tako imenovana OMD plačila), znova izključilo iz obdavčitve. Te subvencije je sicer obdavčila trenutna vlada, in sicer z zadnjimi spremembami zakona o dohodnini – odpravo obdavčitve pa na ministrstvu zdaj kljub temu predstavljajo kot “podporo kmetijski politiki”. Kmetje so predlog že pozdravili.

Spreminja se davčno priznavanje odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami. Omejili naj bi znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini.

Spremembe pri normirancih

Finančno ministrstvo je jasneje pojasnilo tudi predlog zaostrovanja obdavčitve normirancev. Želijo, da bi ta sistem obdavčitve, po katerem se odhodki določijo v višini 80 oziroma 40 odstotkov prihodkov, bil na voljo zgolj malim podjetnikom in da bi omejili možnosti zlorab.

Trenutno se tistim, ki imajo do 50 tisoč evrov letnih prihodkov, priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov. Tistim, ki imajo od 50 do 100 tisoč prihodkov pa 40 odstotkov. Nad tem se normirani odhodki ne priznavajo.

Ministrstvo predlaga, da bi tisti z do 60 tisoč evrov prihodkov imeli priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov. Nad to mejo normiranih odhodkov ne bo.

Najvišja dovoljena meja za popoldanske s. p. se niža s 50.000 na 30.000 evrov. Popoldanci z do 12.500 evrov letnih prihodkov bodo imeli priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov. Normirani odhodki nad to mejo in do 30 tisoč evrov bodo 40-odstotni.

Davčna stopnja ostaja 20 odstotkov.

Avtomati bodo lahko izdajali digitalne račune

Med predlogi tretjega sklopa, ki so sprožili največ odziva v javnosti, je odprava izjeme, da samopostrežni avtomati ne izdajajo računa. Za avtomate, ki so že v uporabi, bi veljalo prehodno obdobje do 1. januarja 2026.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je namen spremembe izenačiti avtomate za prodajo storitev, za katere že velja obveznost izdaje računov – in tudi njihovega davčnega potrjevanja. Leta 2016 je to predlagala Obrtna zbornica Slovenije (OZS), nato še Finančna uprava RS. Ministrstvo je torej ukrepe črpalo tudi iz več let starih pobud, saj so na obrtni zbornici za medije povedali, da v okviru sedanje delovne skupine za davke niso dali kakšne pobude za to spremembo.

Na ministrstvu na očitke imetnikov avtomatov, da bo to prineslo le več papirnatih računov v koših ob avtomatih, odgovarjajo, da ne vidijo ovir za digitalne račune.