Inflacija januarja upadla, a še vedno vztraja nad evrskim povprečjem
Cene življenjskih potrebščin so se v enem letu v povprečju dvignile za 3,3 odstotka, kažejo zadnji podatki statističnega urada.
Na letni ravni smo imeli januarja 3,3-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotno).
V enem letu so se storitve v povprečju podražile za 4,6 odstotka, blago pa za 2,7 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,9 odstotka oziroma 2,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,3 odstotka, sporoča statistični urad (Surs).
K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,2 odstotka). S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,6 odstotka) ter zdravstvo (za 9,4 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo z drugimi evropskimi državami, je bila 3,4-odstotna (v prejšnjem januarju 9,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,6-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,3 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,5 odstotka in poltrajno blago za 2,4 odstotka, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,0 odstotka, kažejo podatki Sursa.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2023 v državah članicah EMU 2,9-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU 3,4-odstotna (mesec prej 3,1-odstotna).
Najnižja je bila na Danskem (0,4-odstotna), najvišja na Češkem (7,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 3,8 odstotka. Letna inflacija v območju evra je januarja po prvih ocenah znižala na 2,8 odstotka.
Mesečno rast cen znižale zimske razprodaje
V nasprotju s prejšnjima dvema letoma smo v letošnjem januarju znova zaznali upad cen. Te so se na mesečni ravni v povprečju znižale za 0,6 odstotka.
To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 odstotka in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke, ugotavlja Surs.
Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 odstotka in dizel za 4,5 odstotka) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12 odstotkov). Opazno so se znižale tudi cene zemeljskega plina (za 9,7 odstotka).
Po drugi strani je mesečno deflacijo za 0,2 odstotne točke znižala 5-odstotna podražitev električne energije. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene toplotne energije (za 7,7 odstotka), počitniških aranžmajev doma (za 4,1 odstotka) in mesa (za 1,3 odstotka).
