Dvig DDV na sladke pijače: “Zakaj samo pijače?”

Eden od predlogov ukrepov davčnih sprememb, ki so trenutno v koalicijskem usklajevanju, je dvig davka na dodano vrednost (DDV) za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače.

Ministrstvo za finance namerava s tem ukrepom po informacijah Forbesa Slovenija zbrati dodatnih 12 milijonov evrov davčnih prilivov letno.

Predlog strateških svetov

A vsaj uradno povod za uvedbo davka ni povečevanje davčnih prilivov, temveč skrb za javno zdravje. Strateški svet za prehrano in Strateški svet za zdravstvo sta sicer še v začetku maja premlevala možnosti za spremembe pri obdavčitvi sladkih in energijskih pijač ter tudi “nezdrave hrane”, ki pa je kasneje niso več omenjali.

Strateška sveta sta v skupni izjavi po majski seji poudarila, da “redno uživanje sladkih pijač lahko vodi v prekomerno telesno težo in debelost, kar povečuje tveganje za razvoj številnih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 in nekaterimi oblikami raka”. Predlagala sta, da “pristojni sektorji oblikujejo nabor ukrepov za spodbujanje zdravega načina življenja, vključno z uvedbo progresivne obdavčitve za pijače z dodanim sladkorjem in sladili ter za energijske pijače”.

Ministrstvo za finance je v izhodiščih nato predlagalo zvišanje DDV na sladke in energijske pijače, pri čemer predlog ne omenja pijač s sladili. Se pa lahko ukrep tekom koalicijske obravnave in javne razprave, ki ji bo sledila, še spremeni.

Višji davek, višja cena

Franca Freliha, direktorja proizvajalca brezalkoholnih pijač Dana, načrti ministrstva niso presenetili, saj se je o povečanju obdavčitve sladkih pijač govorilo že dolgo časa. “Ukrep bo enak za vse ponudnike na trgu, vsi bomo imeli enake pogoje, tako da se bomo prilagodili. Pričakujem pa podražitev vseh pijač z dodanim sladkorjem, saj marža v tej panogi le redko preseže 10 odstotkov, tako da tako veliko povečanje obdavčitve ni mogoče brez dviga cene,” je prepričan.

Za občutek primer izračuna: četrt litra priljubljene gazirane pijače v eni od slovenskih spletnih trgovin trenutno stane 0,68 evra brez DDV oziroma 0,74 evra z 9,5-odstotnim DDV. Če bo povišana obdavčitev sprejeta in jo bo prodajalec v celoti prenesel na kupca, bo pijača stala 0,82 evra z DDV. Razlika bo torej osem centov na izdelek oziroma 32 centov na liter.

V Dani se po Frelihovih navedbah sicer trudijo, da bi zmanjšali količino sladkorja v lastnih izdelkih. “V prodaji imamo že kar nekaj izdelkov brez dodanega sladkorja, slajenih samo s sadnim sladkorjem. Tudi sam mislim, da bi morali zmanjšati količine sladkorja v pijačah,” pravi. Sprašuje pa se, če je izbrani način – torej prek zvišanja davkov in posledično cene teh pijač – pravi. “Primer s Hrvaške, kjer so že pred časom zvišali davek, kaže, da se je potem povečal asortiman pijač z nadomestki sladkorja, ki so še bolj škodljivi kot sladkor. Poleg tega se sprašujemo, kako to, da vseskozi govorimo le o obdavčitvi sladkih pijač. Zakaj ne tudi denimo čokolada, kjer je delež dodanega sladkorja včasih res visok?”

“Iskanje novih davčnih virov pod krinko ‘skrbi za ljudi'”

Tomaž Lah, direktor kamniške Nature Nektar, pa meni, da gre za ponovno dvigovanje davkov, ki pa ga bo najbolj občutil najbolj ranljivi del prebivalstva. Ta segment namreč dvig davkov na hrano in pijačo relativno najbolj prizadene.

“Kljub navedbam ministrstva za finance, da je namen skrb za javno zdravje, menim, da gre predvsem za populistično iskanje novih davčnih virov pod krinko ‘skrbi za ljudi’. Sam verjamem, da ima država dovolj rezerv in lahko zmanjša javno porabo. Lahko naredijo domačo nalogo in izvedejo organizacijske reforme. Dvig davka bo poleg tega – toliko bolj, ker smo majhna država – povečal delež nakupov v tujini in spodbujal sivi uvoz, prodaja v Sloveniji pa se bo zmanjšala,” meni Lah.

Cene sadja in ostalih pridelkov se zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov že tako dvigujejo, ponudba se manjša, kar vpliva tudi na dostopnost in cene brezalkoholnih pijač in sokov. “Povpraševanje različnih skupin potrošnikov je zelo odvisno od cene in z novimi obdavčitvami bi še bolj znižali dostopnost do uravnotežene prehrane, katere del so tudi pijače,” meni Lah.

Podjetje Natura Nektar je lani ustvarilo 40 milijonov evrov prihodkov na več kot 30 različnih trgih, letos jih bo predvidoma 55 milijonov evrov. “Glede na izkušnje po Evropi in svetu bi dejal, da smo potrošniki v Sloveniji zelo ozaveščeni glede vpliva pretiranega vnosa sladkanih pijač, kakor tudi pretiranega vnosa ostalih prehranskih izdelkov. Verjamem, da bolje razumemo svojo odgovornost in tudi potrebe, kot pa država. Stroka je namreč zelo jasna v svojih stališčih – zavzema se za raznovrstno in uravnoteženo prehrano,” meni sogovornik.

Dodaja, da se slovenski proizvajalci sladkih pijač trudijo zmanjšati delež sladkorja v napitkih. “V zavezi odgovornosti, ki smo jo leta 2014 sprejeli v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, smo se dogovorili za vsakoletno zavezo po zniževanju vsebnosti dodanega sladkorja v pijačah, kar zdaj tudi skrbno in odgovorno izvajamo in redno poročamo.”

Bo učinek ali ne?

Ko je decembra predsednik vlade Robert Golob že omenjal načrte za obdavčitev sladkih pijač, je tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjala, da z dvigom cen teh pijač vlada ne bo bistveno vplivala na navade potrošnikov.

“Menimo, da so finančni ukrepi, ki vključujejo dajatve na izdelke, nekaterim lahko všečni, vendar izkušnje drugih kažejo, da ne pripeljejo do izboljšanja kulture pitja ali do bistvenih premikov v potrošnji. Poslabša pa se kakovost, saj pridejo na trg cenejši tuji izdelki, poveča se sivi trg in nabava večjih količin pijač v tujini, vse to pa slabo vpliva na domače proizvajalce,” je stališče članov zbornice povzela njena direktorica Tatjana Zagorc.

Agrarni ekonomist Emil Erjavec pa je takrat za Forbes Slovenija dejal, da podjetja pijačarske industrije poslujejo v močno konkurenčnih razmerah, cene izdelkov so nizke, zato so zelo občutljiva na cenovne spremembe. Prav tako ni jasno, ali bi višja cena dejansko zmanjšala porabo teh izdelkov, kar je osnovni cilj.

Poudaril pa je, da je dejstvo, da sladkane pijače in sol zmanjšujejo kakovost prehrane ter ogrožajo zdravje, kar je velik prehranski izziv. “To je pomembna tema tudi v mnogih drugih evropskih državah, na primer Franciji in Nemčiji. Industrija se sicer prilagaja, tudi pri nas je sprejela določene zaveze o zmanjševanju deleža sladkorja, a zanje je to zahtevno vprašanje in čez noč radikalne spremembe niso mogoče.”