Čas za izplačilo regresa: kako radodarna so letos podjetja?
Vsi zaposleni v Sloveniji morajo do 1. julija prejeti regres za letni dopust; odlog si lahko izborijo le podjetja v likvidnostnih težavah. Najnižji znesek je 1.253,90 evra, kolikor letos znaša minimalna plača.
Podjetja v Sloveniji so po zakonu o delovnih razmerjih dolžna delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, tistim, ki delajo le del leta (ali krajši delovni čas), pa sorazmerni del.
Minimalna plača za letošnje leto znaša 1.253,90 evra bruto, regres pa je oproščen davkov in prispevkov, kar pomeni, da je to najmanjši znesek (neto) izplačila delavcu, piše STA.
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Zaposlenim nakazali eno povprečno plačo
V nekaterih podjetjih se odločajo za zneske občutno nad minimalno plačo, okrog višine ene povprečne bruto plače v državi.
Regrese nad 2.000 evrov so letos denimo izplačali NKBM (2.462 evrov), Telekom Slovenije (2.427 evrov), NLB (2.348 evrov), Salus (2.348 evrov), Luka Koper (2.333 evrov), Goodyear Slovenija (2.318 evrov), Krka (2.318 evrov), Kad (2.300 evrov), Slovenski državni gozdovi (2.280 evrov), Impol (2.280 evrov) Zavarovalnica Sava (2.200 evrov), Belektron (2.200 evrov), LTH Castings (2.200 evrov), Dars (2.170 evrov) in 2TDK (2.150 evrov).
Lidl, Spar, Slovenski državni holding, Pošta Slovenije, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, Hidria in večina družb skupine Sij so zaposlenim namenili 2.000 evrov.
Od drugih podjetij v (delni) državni lasti je v medijih zaznati še Petrol z regresom v višini 1.850 evrov, zneska pa denimo še nimajo določenega v Slovenskih železnicah (lani so izplačali regres v višini povprečne bruto plače, kar je takrat naneslo nekaj manj kot 2.200 evrov bruto) in Zavarovalnici Triglav.
Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini minimalne plače.
Delavcu ob neizplačilu ostane le tožba
Neizplačilo regresa za letni dopust je sicer prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3 do 20 tisoč evrov. Z globo od 1.500 do 8 tisoč evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2.000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji vedno manj, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredovala Finančna uprava RS. Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo denimo lani skupaj 8.807, predlani 9.057, leta 2021 10.383, leta 2018 pa 26.803.
Iz poročil inšpektorata za delo pa izhaja, da je neizplačilo regresa še vedno najpogosteja ugotovljena kršitev na področju nadzora delovnih razmerij.
Delavci se lahko v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu, obrnejo na inšpektorat za delo. A inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
