Agencija za energijo: Takega pritiska oblasti na regulatorja v Sloveniji še ni bilo
Agencija RS za energijo se odziva na včeraj objavljeno študijo Elesa, ki predlaga "poenostavitve" sistema, ter poteze vlade, ki bo poslancem predlagala razrešitev trojice članov sveta agencije.
Agencija je v danes objavljenem odzivu močno kritična do zadnjih potez politike, ki od po zakonu neodvisnega regulatorja zahteva spremembe oktobra uveljavljenih sprememb omrežninskega sistema.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je danes napovedal, da bo državnemu zboru (DZ) prihodnji teden predlagal razrešitev preostalih treh članov sveta agencije za energijo. Gre za predsednika sveta Franca Žlahtiča, Boruta Bratino ter Janeza Kopača. Končno besedo po potrditvi na vladi pa bodo imeli poslanci.
“Poseg, kot ga še ni bilo”
Minister trdi, da so poteze vlade strokovno utemeljene – pri tem našteje, da nov sistem krši evropske direktive, slovenske državne strategije in priporočila evropskega regulatorja Acer. Ta je sicer včeraj za Forbes Slovenija ponovno potrdil, da reformo podpira.
Energetski zakon kot enega od možnih razlogov razrešitve navaja, če član sveta agencije “pri opravljanju funkcije huje krši ta zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje nalog sveta”. Kako bo vlada dokazovala hujšo kršitev, pa za zdaj ni jasno.
Iz prvega odziva agencije za energijo veje ogorčenje nad potezo vlade. “Izjava ministra Bojana Kumra, da bo vladi DZ predlagala razrešitev svetnikov agencije za energijo, ki niso upoštevali poziva predsednika vlade in odstopili, je eklatanten dokaz nedopustnega političnega pritiska oblasti na regulatorja, ki mu v zgodovini Republike Slovenije še nismo bili priča,” so navedli v pisnem zapisu, ki ga v celoti objavljamo spodaj.
Agencija je vlado pozvala, da naj DZ “nemudoma predlaga” tri nove strokovno neodvisne člane, ki bodo zagotovili sklepčnost sveta agencije. Ta po nedavnem odstopu dveh članov s tremi od šestih članov ni sklepčen.
“Vlada je potrebovala strokoven argument”
Agencija je obenem navedla, da od vlade pričakuje, da “spoštuje pravni red in nemudoma preneha z izvajanjem političnega pritiska na regulatorja, tudi če se to maskira v strokovne analize”.
Očitek leti na včeraj objavljeno analizo Elesa, ki ga vodi Aleksander Mervar. Ta sicer ves čas zagovarja nov sistem – tudi ministrstvo ga je še pred nekaj meseci –, a v sveži analizi ugotavlja, da razporeditev časovnih blokov ne ustreza več realnemu stanju v omrežju, saj smo v zadnjih letih priklopili veliko sončnih elektrarn. Eles je pripravil predlog sprememb sistema, ki med drugim predvidevajo prehod s petih na tri bloke.
Na agenciji pa, kot je razumeti, menijo, da je analiza posledica političnega pritiska na sistemskega operaterja, ki je v državni lasti. Kot pravijo, iz najave današnje tiskovne konference “zelo jasno izhaja, da je vlada potrebovala strokoven argument, kar lahko opredelimo kot nedopusten političen pritisk”.
Predlogi, ki so zasledovali parcialne interese
Kot navajajo, je vlada 18. decembra Elesu naložila, da preveri ustreznost sistema petih časovnih blokov, že 23. decembra pa sprejela odločitev, ki jo danes zagovarja kot strokovno. “Trditev, da so bili strokovni argumenti, na katerih temelji odločitev vlade agenciji večkrat predstavljeni seveda ne drži in ne more držati. Zakaj ne more? Ker je Eles ustreznost časovnih blokov presojal na podatkih o stanju v omrežju oziroma obremenitvah za leto 2024, torej na zadnjih aktualnih podatkih, ki pa jih prej ni bilo,” pravijo.
Dodajajo, da je Gen-I na agencijo v jeseni 2023 naslovil dokument, ki je predlagal ukinitev sezon in drugačne časovne bloke. V razpravi z Gen-I in preučitvi njihovega predloga je agencija predlog zavrnila, saj ni upošteval stanja v omrežju, načel, ki jih regulator mora upoštevati, temveč je – tako agencija – “zasledoval poslovne modele dobavitelja in ohranjanja položaja obstoječih odjemalcev s sončnimi elektrarnami”.
Gospodarska zbornica pa je po navedbah agencije prek ministrstva za okolje, podnebje in energijo zahtevala spremembo časovnih blokov, ki bi bili prilagojeni gospodarstvu in pri tem prav tako ni bilo upoštevano stanje v omrežju.
“Predlogi, ki smo jih prejeli, niso bili strokovni in so zasledovali zgolj parcialne interese,” sklenejo na agenciji.
Drugič pisali v Bruselj
Dnevnik pa je poročal, da je danes vodstvo agencije ponovno pisali v Bruselj. “Agencija se je znašla v kritičnih razmerah, v katerih bodo morda kmalu sprejete odločitve vlade, ki bodo nepovratne in bodo popolnoma uničile neodvisnost agencije za daljše časovno obdobje,” sta po pisanju časopisa zapisala direktorica Godina in predsednik sveta Žlahtič. Resornega evropskega komisarja za energetiko Dana Joergensena in direktorico direktorata za energijo Ditto Juul Joergensen sta zaprosila za hiter odziv in posredovanje.