V omrežninski kaos posega še Eles, ki predlaga prehod s petih na tri bloke

Novi omrežninski sistem je predvsem med lastniki sončnih elektrarn in vodstvi nekaterih industrijskih podjetij povzročil veliko nejevolje, saj se jim je strošek za omrežnino znatno zvišal.

Vlada Roberta Goloba si prizadeva, da bi Agencijo RS za energijo, sicer neodvisnega regulatorja trga z električno energijo, prisilila v spremembo ali celo razveljavitev oktobra uvedene metodologije. Agencija zaenkrat na to ne pristaja, je pa po politični intervenciji ostala brez dveh članov sveta agencije, s čimer je ta postal nesklepčen, dokler poslanci ne potrdijo nadomestnih članov.

Neustrezna razporeditev blokov

Tri mesece po uveljavitvi novega sistema zdaj tudi sistemski omrežni operater Eles ugotavlja, da trenutna metodologija v današnjih razmerah ne ustreza več dejanski obremenjenosti elektroenergetskega sistema (EES). “Spremenjene razmere so posledice intenzivne integracije sončnih elektrarn v zadnjem obdobju, ki imajo velik vpliv na obremenjenost,” v analizi, ki jo je danes objavil na spletni strani, navaja operater električnega omrežja.

Strokovnjaki z Elesa so že pred uvedbo sistema, kot je poročal N1, opozarjali, da je režim časovnih blokov neusklajen z dogajanjem na trgu z električno energijo. V času velike proizvodnje iz sonca in nizkih ali celo negativnih borznih cen, ko bi bila večja poraba elektrike z vidika razbremenjevanja omrežja in nižanja povprečne cene elektrike na položnicah zaželena, je po novem sistemu omrežnina najvišja.

“Operaterjem omrežja bi bilo v interesu, da je v času največje proizvodnje iz obnovljivih virov tudi večja poraba. Toda po načrtovani metodologiji novega sistema bo tudi omrežnina v tem času najvišja, kar pa odjemalce odvrača od porabe,” je takrat za N1 dejal Jurij Klančnik, direktor Elesa za področje obratovanja.

Lani, pred uvedbo novega sistema, je na to opozarjalo tudi resorno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer. To je trdilo, da metodologija ne ustreza več realnemu stanju, saj je bilo v zadnjih letih v omrežje priklopljenih ogromno sončnih elektrarn. A Eles zdaj v analizi navaja, da tega s predhodnimi analizami agencije za energijo (na zgodovinskih podatkih) praktično ni bilo mogoče zajeti.

Prvi predlog: S petih na tri bloke

Eles je zdaj analiziral, kakšna razporeditev časovnih blokov bi bila najbolj primerna za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje s stališča obremenjenosti omrežja. Predlagajo poenostavitev, s katero bi namesto veljavnih petih blokov obdržali le tri. Podatki namreč kažejo, da imamo čez dan tri različne tipe odjema:

• odjem v nočnem času,
• odjem v jutranji in večerni konici ter
• odjem v času največjega sončnega obsevanja.

“Cena bloka 1 v času jutranje in večerne konice bi bila najvišja, medtem ko bi bila cena bloka 3 najnižja,” menijo na Elesu. Dodajajo, da bi bloke različno razporedili glede na to, ali gre za delovni ali dela prost dan – na dela proste dni, ko je konični odjem manjši, bi cel dan veljala le dva bloka.

Drugi predlog: Ukinitev sezon

Ker je bil eden glavnih očitkov laične javnosti v javni razpravi, da je novi sistem s petimi bloki in dvema sezonama (nižjo in višjo) zelo zapleten, pa dodatno predlagajo, da bi ukinili sezone. “Razlikovati višjo in nižjo sezono s stališča tarif se prav tako zdi nesmiselno, saj zaenkrat ni na razpolago tehnologij, ki bi uporabnikom omogočali premik porabe med sezonami,” menijo avtorji predloga.

Zato je po oceni Elesa smiselno uporabnike omrežij čim bolj motivirati k premiku odjema znotraj dneva. “Trenutne razlike v ceni za uporabo omrežja med visoko in nizko sezono uporabnikom namreč dajejo nekoliko zavajajoč vtis, da znotraj dneva v nizki sezoni težav ni, kar pa ne drži,” menijo. Alternativna možnost bi bila, da bi ohranili pet blokov, a tako, da ne bi bilo razlik med višjo in nižjo sezono, še pravijo na Elesu.

Tretji predlog: Dejanska, ne dogovorjena moč

Dodatno menijo, da bi bilo glede na dobro kakovost podatkov smiselno preučiti tudi prehod na obračun dogovorjene moči na podlagi dejanske realizacije moči. “Prednosti takega obračuna vidimo predvsem v dejstvu, da uporabnik v vsakem mesecu nosi stroške glede na dejansko maksimalno prevzeto moč, pri tem pa odpade dokaj zapleten proces spremembe dogovorjene moči in kaznovanja (v primeru presežne moči, op. a.). Obenem se še vedno v povprečju ohrani motivacija uporabnikov, da v obdobju visokih obremenitev omrežja porabijo manj energije in s tem v povprečju moči,” menijo.

Na Elesu pa opozarjajo, da bi morali pred uveljavitvijo vseh zgoraj predlaganih sprememb analizirati tudi finančni vidik, torej vpliv na omrežninske prilive, kar bi lahko vplivalo na (ne)izvedljivost predlaganih poenostavitev.

Mervar kritičen tudi do višine tarif

Šef Elesa Mervar je v današnji objavi kritičen tudi do višine tarif, ki jo določa agencija. Kot navaja, zlasti ne soglaša z nizkimi tarifami za obračunsko moč in izrazito visokimi tarifami za porabljeno električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in visokimi tarifami za moč in nizkimi za porabljeno električno energijo pri gospodinjskih odjemalcih.

V splošnem pa šef Elesa podpira omrežninsko reformo, ki uvaja pravilo, da tisti, ki več uporablja omrežje, dejansko plača več.