Kaj se dogaja z legendarnima stavbama na Obali in kdo sta skrivnostna lastnika
Portoroškemu teniškemu centru se obetajo lepši časi, še vedno pa je negotova usoda dveh propadajočih znamenitih objektov povsem ob morju - Taverno in nekdanjo upravno stavbo Droge.
Konec lanskega leta je piranska občina po številnih preobratih, grožnjah s tožbo in zamenjavi župana kupila Teniški center Portorož, kjer se zadnji dve leti ni igralo tenisa.
Okoli 28.000 kvadratnih metrov veliko območje, ki obsega teniški stadion s 1.600 sedišči in še 19 teniških igrišč, so za 4,5 milijona evrov kupili od prvega moža Term Čatež in DZS Bojana Petana, nakup pa je razdelil takratni piranski občinski svet. V zraku je obviselo predvsem vprašanje, ali je imel Petan res hrvaškega kupca in ali so bila pogajanja za ceno premehka.
Novi piranski župan Andrej Korenika je v začetku leta iskal najemnika na celotni center. Ker zanimanja ni bilo, se je odločil, da bodo celotno območje preuredili in ga uredili po vzoru športnega parka Bonifika v Kopru.
Idejna zasnova predvideva gradnjo nadstreška nad glavnim stadionom, ki bi ga preuredili v večnamensko dvorano, število igrišč pa bi z 20 zmanjšali na 11. Preostali prostor bi bil namenjen tekaški stezi, večnamenskemu igrišču, postavili pa bodo tudi osem igrišč za padel.
Ruski lastnik še vedno čaka na nov prostorski načrt
Če se portoroškemu teniškemu centru obetajo lepši časi in naj bi po županovih napovedih nekateri deli novo vlogo prevzeli že do poletja, je še vedno nejasna usoda turistično gostinskega objekta Taverna in kegljišča tik ob teniškem kompleksu.
Objekta na začetku portoroške plaže sta že več let zaprta in kažeta klavrno podobo, zaznamovano z grafiti in visoko travo v okolici.
Od poletja 2018 je njihov lastnik ruski milijonar Leonid Kačur, ki je zemljišče in stavbi kupil od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Za skupno 5.459 kvadratnih metrov zemljišča, kjer sta dve 50 let stari stavbi z 2.600 kvadratnih metrov površine, je odštel 2,95 milijona evrov. Sledile so napovedi o gradnji luksuznega butičnega hotela s približno 25 do 30 sobami, vendar je pred tem treba sprejeti nov podrobni občinski prostorski načrt.
Občina še ni odločala o novem načrtu
Kačurju je na začetku pri uresničevanju njegovega projekta pomagala znana obalna nepremičninarka Vlasta Prešeren, ki je bila v njegovem podjetju Leoks, lastniku zemljišča med Marino Portorož, teniškimi igrišči in kopališčem Lucija, prokuristka. V tej vlogi je bila do februarja 2019, vseeno pa je še v kontaktu s Kačurjem.
Dejala je, da še vedno čakajo na sprejem novega občinskega prostorskega načrta, saj je zdaj možna le obnova obstoječih stavb, “kar pa ni rentabilno”. Kakšne ima načrte z obnovo in kako sodeluje z občino, smo želeli preveriti tudi pri lastniku Leoksa Kačurju, vendar se na naša vprašanja ni odzval.
Piranski župan Korenika pa je za Forbes Slovenija dejal, da se je ob nastopu mandata sestal s predstavnikom lastnika Taverne, ki je na občino že v prejšnjem mandatu naslovil pobudo za prostorsko preveritev, o kateri pa še niso odločali.
“Lastnik Taverne želi na tej lokaciji vzpostaviti večnamenski turistični, gostinski in apartmajski kompleks,” je dodal Korenika. Na vprašanje, kdaj bo občinski svet obravnaval prostorsko preveritev, ni odgovoril.
Ruski poslovnež Kačur je bil v času nakupa zemljišča na Obali eden od šestih podpredsednikov ruske jeklarske multinacionalke Evraz, kjer je največji posamični lastnik ruski multimilijarder Roman Abramovič, so poročale Finance. Financial Times je leta 2020 poročal, da je Kačur zamenjal položaj in je svetovalec generalnega direktorja. Taverna se je sicer prodajala od leta 2013, tega leta je bila ocenjena na šest milijonov evrov.
Kitajski lastnik izginil
Bolj zapletena je zgodba še z eno znamenito stavbo na Obali – nekdanjo upravno stavbo Droge. Njen lastnik je od leta 2020 širši javnosti neznani kitajski državljan Kai Dai, ki je stavbo kupil od direktorja komunalnega podjetja Okolje Piran in nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Gašparja Gašparja Mišiča.
Za podjetje Casa Del Sal, ki je lastnica vile, je Dai odštel 4,3 milijona evrov, od takrat pa se stanje znamenite vile ni spremenilo, saj ima Dai številne poslovne težave. V načrtu naj bi bila sicer gradnja hotela, kar si je želel že Mišič. Uradno ima podjetje Casa Del Sal tri solastnike. Ob omenjenem Kylin Group, ki ima v lasti 50-odstotni delež, sta solastnici še Amarenavita in Veronavita, ki ju vodi Kai Dai.
Kai Dai je sicer znan iz zgodbe Hranilnice Lon. Njegovo podjetje iz Švice Kylin Prime Capital je bilo največja posamična delničarka Hranilnice Lon, ki pa sta ji regulatorja Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) že pred leti odvezala glasovalne pravice, saj družba ni znala pojasniti izvora denarja.
Ljubljansko sodišče je lanskega maja vložilo postopek za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj da družba na registriranem poslovnem naslovu ni dosegljiva in da nima vidnih oznak svojega delovanja niti poštnega predalnika. Za četrtinski delež banke v lasti Kylin Prime Group se lahko morebitni kupci obrnejo na stečajno pisarno v Švici, kamor lahko tudi pošljejo ponudbo.
Župan ga je klical, a brez uspeha
Dai naj bi živel na Irskem, kjer naj bi urejal vizume za kitajske državljane. Zato je ustanovil fundacijo Huawen, prek katere je zbiral denar bogatih kitajskih državljanov, v zameno pa bi ti dobili dovoljenje za bivanje na Irskem, je poročal irski poslovni časnik Business Post.
Fundacija bi morala plemenititi denar vlagateljev in jim ga vračati po obrokih, vendar so kitajski vlagatelji že pred leti začeli opozarjati, da so se izplačila ustavila. Prav s tem denarjem naj bi kupil tudi nekdanjo upravno stavbo Droge, vendar ga na Obali niso videli. Necenzurirano je konec leta 2022 poročal, da ga tudi njegovi odvetniki že od poletja tistega leta ne morejo priklicati.
Brez odgovora je tudi piranski župan Korenika, ki mu ni uspelo navezati stika z lastnikom objekta. Zemljišče okoli starodavne vile ima skupno 1.400 kvadratnih metrov površine, leži pa le nekaj deset metrov stran od morja, v bližini nekdanjih skladišč soli. Predstavnikom družbe Casa Del Sal smo poslali vprašanja na elektronski naslov, ki ga imajo objavljenega na Ajpesu, vendar odgovora nismo dobili.