Kako vam je slabo vreme v 2023 dražilo zajtrk in posladek

Inflacija se je letos umirjala, cene surovin od energentov do žita pa na splošno padale. Toda nekatere agroživilske surovine, brez katerih si težko predstavljamo zajtrk, so se zaradi slabega vremena in škodljivcev na različnih koncih sveta letos precej podražile.

Pomarančni sok, s katerim trgujejo velika živilska podjetja, se je od začetka leta podražil za več kot 80 odstotkov. Terminske pogodbe na mednarodni borzi ICE so novembra dosegle rekordno vrednost pri 4,25 dolarja (3,84 evra) za funt zamrznjenega koncentrata pomarančnega soka.

Od takrat je cena sicer upadla na dobrih 3,2 dolarja, a je leto začela pri le 2,02 dolarja za funt. Kljub padcu v zadnjem mesecu je to še vedno skoraj 60-odstotna letna rast. Ena terminska pogodba običajno vsebuje 15 tisoč funtov (6.800 kilogramov) zamrznjenega pomarančnega soka.

Dražja tudi kava in kakav

Od začetka leta se je podražila še ena stalnica zajtrkov - kava. Terminske pogodbe za zvrst arabica na borzi ICE so se letos podražile za slabih 17 odstotkov, bolj grenka zvrst robusta pa je po 60-odstotnem skoku dosegla rekord.

Pri bolj priljubljeni arabici je sicer šlo za precej nihajno leto. Pogodbe so dosegle vrh v aprilu pri 2,03 dolarja (1,83 evra) za funt kave, dno v oktobru pri 1,46 dolarja, v dneh pred božičem pa so se spet približale letošnjemu vrhu pri 2,02 dolarja za funt.

Leto ni prizaneslo niti sladokuscem. Kakav, ključna sestavina čokolade, se je v 2023 podražila za kar 66 odstotkov. Terminske pogodbe na ICE so vztrajno rasle, z 2.572 dolarjev (2.327 evrov) na metrično tono ob začetku leta na 4.283 dolarjev (3.876 evrov) na metrično tono 26. decembra.

Vse naštete surovine se dražijo, ker je regije, kjer se pridelujejo pomaranče, kava in kakav, prizadelo slabo vreme. Slabši pridelek niža ponudbo na mednarodnih trgih, kar viša cene.

Nevihte in bolezni na Floridi

Za rast cene pomarančnega soka je kriva zlasti slaba lanska letina na Floridi, ki so jo oklestile nevihte (orkan Ian) in bolezen huanglongbing, znana tudi kot ozelenitev citrusov. Florida se z boleznijo bori že približno desetletje.

Florida je ena največjih regij za gojenje pomaranč, sicer predvsem za potrebe ameriškega trga. Pridelek na Floridi je lani upadel na najnižjo raven v zadnjih 80 letih. Tudi letos se po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva obeta 70 odstotkov nižji pridelek kot v sezoni 2020-21.

Daleč največja proizvajalka pomarančnega soka na svetu je Brazilija, sledi pa Mehika. Obe državi sta zaradi suše znižali oceno letošnjega pridelka, poroča CNBC. Tudi Brazilijo je prizadela ozelenitev citrusov, pa piše Reuters. ZDA, kjer je večina proizvodnje zgoščene v Floridi, so na tretjem mestu, Evropska unija (EU) pa na četrtem, po letošnjih podatkih Statiste.

Proizvodnja v EU, ki je zgoščena predvsem v Španiji, bo v sezoni 2022-23 nižja za 20 odstotkov na letni ravni, poroča portal Citrus Industry. EU je sicer neto uvoznica pomarančnega soka. Okrog 90 odstotkov tega uvoza priskrbi Brazilija.

Vročina v Braziliji, El Niño v Vietnamu

Brazilija je tudi največja pridelovalka kave s skoraj 40 odstotkov svetovne ponudbe. Kava se sicer prideluje v tropskem in subtropskem podnebju, večje izvoznice pa so še Vietnam, Indonezija, Kolumbija in Honduras.

Najbolj se je letos podražila zvrst kavnih zrn robusta. Ta so cenejša, zaradi grenkejšega okusa pa se uporabljajo predvsem v instant kavah. K rasti cene je pripomogla suša in visoke temperature v Braziliji, kjer v ključni regiji za robusto Espirito Santo pričakujejo 15 do 20 odstotkov manj pridelka. Zaradi vremenskega pojava El Niño pa bo proizvodnja nižja tudi v največji svetovni izvoznici robuste, Vietnamu.

Robusta se je letos podražila za približno 60 odstotkov in decembra presegla ceno tri tisoč dolarjev za tono. Terminska pogodba na borzi ICE je na rekordni ravni 3.074 dolarjev za tono. Robusta pomeni okrog 30 odstotkov svetovnega kavnega trga, arabica pa okrog 70 odstotkov.

Svetovna proizvodnja je sicer v 2022-23 rasla, kaže novembrsko poročilo Mednarodne organizacije za kavo (International Coffee Organization). Povečala se je za skromnih 0,1 odstotka in znašala 168 milijonov 60-kilogramskih vreč. Medtem ko je v Aziji in Afriki, kjer pridelujejo zlasti robusto, proizvodnja padala, je manko nadomeščala rast v Južni Ameriki, predvsem v največji pridelovalki arabice Braziliji.

Medtem si svetovna poraba kave še vedno ni opomogla od visokih življenjskih stroškov v največjih uvoznicah, v državah EU in v ZDA. Nakupe kave na mednarodnem trgu je oklestilo tudi veliko zmanjšanje zalog v skladiščih Evropske kavne federacije in borze ICE, še navaja poročilo.

EU letno uvozi več kot tri milijone ton kavnih zrn. Tretjina tega uvoza pride iz Brazilije, okrog 23 odstotkov pa iz Vietnama.

Deževje v Zahodni Afriki

V Gani in Slonokoščeni obali, ki skupaj pridelata okrog 60 odstotkov kakavovih zrn, je od začetka deževnega obdobja v maju padlo dvakrat več dežja kot običajno. Poleg tega pridelku grozi črna grahova pegavost (black pod disease). Po poročanju Bloomberga bo letošnji pridelek kakava v Gani najnižji v zadnjih 13 letih, v Slonokoščeni obali pa najnižji v zadnjih sedmih letih.

Najbolj aktivne terminske pogodbe za kakav v New Yorku so medtem presegle 4.200 dolarjev na tono, kar je najvišja raven od leta 1977. Po tej ceni bi lahko kupili približno 50 sodov nafte, piše Bloomberg.

Večji kupci kakava na mednarodnih trgih, med njimi izdelovalci čokolad, so v luči teh veleprodajnih cen že napovedali dvige cen za kupce. Poleg kakava se namreč draži tudi druga ključna sestavina za pripravo čokolade, sladkor. Dvige cen sta nedavno napovedali švicarski podjetji Mondelez International, ki izdeluje čokolade Toblerone, in Nestle, ki ima v lasti znamko KitKat.

Toda višje cene ne bodo dosegle pridelovalcev v Gani in Slonokoščeni obali, še opozarja Bloomberg. V teh državah vlada strogo regulira cene in tujim kupcem prodaja po pogodbah, ki so določene za leto dni vnaprej.

Kmetje tako čakajo na razplet pogajanj za nove pogodbe med vlado in tujimi odjemalci. Med temi so ameriški agrovelikan Cargill, belgijsko-švicarski izdelovalec čokolade Barry Callebaut in nigerijsko-singapurski Olam International. Podjetja od vlade skušajo iztržiti čim večje popuste, navaja Bloomberg.

Medtem nizki prihodki kmetom preprečujejo vlaganje v najem dodatnih delavcev, nakup gnojil ali nakup pesticidov za boj proti škodljivcem, s čimer bi lahko povečali proizvodnjo.