Sončne elektrarne: Slovenija med hitrejšimi v EU, a vseeno šele na četrtini poti

Slovenija se je lani prebila v prvo deseterico v evropskih držav, gledano po instalirani moči sončnih elektrarn na prebivalca, v nedavno objavljenem poročilu ugotavlja interesno združenje SolarPower Europe. Konec leta 2024 je imela naša država 802 vata (W) instalirane moči na prebivalca, okoli 230 W več kot leto prej (573 W).

Prva je Nizozemska s 1.467 W moči na prebivalca, sledita Nemčija (1.192 W) in Avstrija (1.013 W). Severni sosedje so lani presegli ‘magično mejo’ tisoč vatov na prebivalca. Pred nami so še Španija, Estonija, Grčija, Belgija, Madžarska in Danska.

V absolutnih številkah je daleč največ sončnih elektrarn v Nemčiji, ki ima skupno 99,2 gigavata (GW) sončnih elektrarn. Sledi Španija s 46,7 GW, Italija ima 36,2 GW.

Pri nas jih je bilo konec leta 2023 1,1 gigavata. Proizvodnja iz sončnih elektrarn je v 2023 s 598 GWh predstavljala okoli štiri odstotke celotne proizvodnje v Sloveniji, lani do vključno novembra pa 7,6 odstotka (1,1 teravatne ure).

Upočasnitev v 2024

Pa vendar združenje v poročilu ugotavlja, da se je predvsem v segmentu strešnih elektrarn lani rast upočasnila. Nemčija je lani dodala 16 gigavatov moči, enega več kot v 2023, upočasnitev rasti pa po navedbah avtorjev poročila kaže, da "so nizko viseči sadovi (angleško low hanging fruit) v veliki meri pobrani in da je zagon iz časa energetske krize izginil".

Tudi v Sloveniji se trend masovnega priključevanja upočasnjuje. V letu 2023 so distributerji prejeli 48 tisoč vlog za izdajo soglasja za priključitev elektrarne, lani v prvih 10 mesecih le 3.182. Je bilo pa kljub temu tudi lani priključenih veliko novih elektrarn, na podlagi vlog iz predhodnih let, ko montažerji niso dohajali navala na sončne elektrarne. Tako je bilo leta 2023 priključenih 19.167 elektrarn, lani pa 12.139.

Upad števila vlog kaže, da se bo rast instalirane moči strešnih elektrarn najverjetneje letos upočasnila. Je pa v načrtu več večjih sončnih elektrarn.

Pravičnejša omrežnina odvrača investitorje

Lanski osip zanimanja za sončne elektrarne je sovpadal z ukinitvijo letnega net meteringa, ki je bil za odjemalca zelo ugoden, in začetkom razprave o novi omrežnini, ki je napovedovala zvišanje stroška za večje porabnike elektrike.

Kot pravi vir z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je po ukinitvi stare sheme net meteringa v začetku leta 2024 zanimanje strmo upadlo. Potem je država uvedla nove subvencije za sončne elektrarne, s čimer naj bi se zanimanje spet povečalo, decembra pa so začele prihajati položnice z močno povišanimi stroški omrežnine, ki bi zdaj lahko po navedbah ministrstva močno zavrle naložbe v sončne elektrarne in druge tehnologije zelenega prehoda.

Agencija za energijo na drugi strani razlaga, da so tisti, ki zdaj plačujejo več – nekateri tudi veliko več – omrežnine, do zdaj plačevali premalo, stroške pa so jim krili drugi odjemalci.

Na četrtini poti

Vlada si prizadeva, da bi znova povečala zanimanje za zasebne naložbe v sončne elektrarne, saj si je Slovenija v lani sprejetem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu zadala, da bo močno povečala proizvodnjo iz sončnih elektrarn.

"Smo šele na četrtini poti," je ta teden opozoril vir z ministrstva, ki ga vodi Bojan Kumer.

NEPN namreč predvideva, da bi do leta 2035 morali instalirano moč sončnih elektrarn, ki je ob koncu 2023 znašala 1.100 MW, povečati na 5.460 MW. To pomeni, da smo zdaj približno na četrtini poti, letno pa bi morali dodati okoli 400 MW moči.

Graf v poročilu SolarPower Europe kaže, da bo po trenutnih projekcijah Slovenija do 2030 ena od vodilnih držav glede na instalirano moč na prebivalca. Z okoli 2.400 W na prebivalca bi bila primerljiva z Nemčijo, večjo moč, uteženo s številom prebivalcev, bi imeli le Irska, Avstrija, Litva, Nizozemska in Estonija.

Veliko povečanje deleža sončnih elektrarn v elektroenergetskem sistemu pa pomeni tudi vse večje potrebe po vlaganjih v tehnologije shranjevanja, omrežje, vse višje stroške izravnave.

Oprostitev prispevka, nižanje omrežnine ...

Da bi izboljšala ekonomiko naložbe v sončno elektrarno, vlada sprejema več ukrepov.

Lani je uveljavila oprostitev plačila prispevka za OVE+SPTE za lastnike sončnih elektrarn, ki mesečno stane okoli sedem evrov z DDV. Plačila tega smo do konca marca oproščeni vsi odjemalci, nato pa ga bomo ponovno plačevali. Lastniki sončnih elektrarn pa bodo po lanski odločitvi vlade prispevka oproščeni za stalno. S tem bodo imeli okoli 80 evrov nižje stroške letno.

Po spremembi omrežninskega sistema vlada načrtuje olajšavo za prvi omrežninski blok za položnici za januar in februar. Zakonsko rešitev naj bi predstavili v kratkem. Vlada pa si obenem prizadeva, da bi obračun omrežnine spremenila tako, da bi postal ugodnejši za lastnike sončnih elektrarn.

Še vedno pa ni jasno, kaj bo s stroški pokrivanja financiranja stroškov izravnave za lastnike sončnih elektrarn z letnim neto merjenjem, ki trgovce trenutno stanejo okoli 18 milijonov evrov letno. Dobavitelji se, kot smo pisali, zavzemajo za sistemsko rešitev, s katero "ne bi obremenjevali končnih odjemalcev". Zdi pa se, da je edina alternativa, da strošek prevzame proračun.