Kako bi Boštjančič Slovence spodbudil, da ne bi preveč prihrankov imeli v bankah

Od 11. decembra lani pa do danes je bil v javni obravnavi predlog zakona o individualnih naložbenih računih (INR). Z njim želijo na ministrstvu za finance spodbuditi vlaganje, kar bi storili tako, da bi bili dohodki deležni ugodnejše davčne obravnave.

Cilj novega zakona je spodbuditi in poenostaviti dolgoročno varčevanje prebivalstva v finančnih instrumentih, razširiti možnosti za razpršitev prihrankov prebivalstva, razvijati slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva.

Ministrstvo je k spremembam vodilo predvsem dejstvo, da imajo slovenski varčevalci v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno visok delež denarja, naloženega v bančnih depozitih, in le majhen delež v finančnih instrumentih.

“Izrazita prevlada bančnih depozitov v primerjavi z razvitejšimi državami Evropske unije kaže na neizkoriščen potencial drugih oblik varčevanja, predvsem prek trga kapitala. Takšna struktura varčevanja omejuje razvojni potencial gospodarstva in ne omogoča optimalne alokacije prihrankov prebivalstva,” menijo na finančnem ministrstvu. Predlog zakona so pripravili v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030.

Po podatkih Banke Slovenije so bančni depoziti kar 47 odstotkov finančnega premoženja gospodinjstev pri nas, medtem ko je evropsko povprečje pri okoli 30 odstotkih.

Izpostavljamo nekatere glavne poudarke predloga novega zakona, za katerega na ministrstvu želijo, da bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto. V predlogu zakona se predvideva devetmesečno prehodno obdobje.

Kje bi lahko odprli INR račun?

INR je poseben račun, namenjen vlaganju v finančne instrumente. Odprla ga bo lahko le fizična oseba, ki je davčni rezident Republike Slovenije. Vsak lahko odpre le en INR, ki ga lahko prenese na drugega ponudnika teh računov.

Kako bi potekala vplačila?

Predvidene so omejitve glede višine vplačil, in sicer lahko imetnik INR v prvem letu po odprtju nanj vplača največ 20.000 evrov, nato letno največ 5.000 evrov, s skupno omejitvijo vseh vplačil v znesku 150.000 evrov. Vplačila bodo lahko le v evrih.

Kam boste lahko vlagali?

Vlagali boste lahko v delnice, obveznice, zakladne menice, enote kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (skladi) in ETF, ki kotirajo na organiziranih trgih ali drugem večstranskem sistemu trgovanja v EU, Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali OECD.

Kako boste lahko upravljali sredstva?

Predvideni sta dve možnosti upravljanja sredstev: lahko jih bo samostojno upravljal imetnika INR ali ponudnik INR v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Ponudnik INR lahko pod določenimi pogoji opravlja tudi storitve svetovanja.

Nadzor bo opravljala agencija za trg vrednostnih papirjev, centralni register imetnikov INR bo vodila finančna uprava (Furs).

Kaj pomeni v zakonu zapisana minimalna alokacija?

Z namenom oživitve slovenskega trga kapitala se predlaga določba o tako imenovani minimalni alokaciji. V vsakem koledarskem letu trajanja INR je treba vsaj 50 odstotkov denarja naložiti v finančne instrumente, ki so jih izdale ali sklenile družbe:

– ki so rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali

– ki so rezidenti drugih držav članic Evropske unije ali držav pristopnic k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, pod pogojem, da imajo te družbe stalno poslovno enoto v Republiki Sloveniji.

Dohodnino bo izračunal ponudnik računa kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Odložitev obdavčitve z dohodnino do izplačila donosa z računa in plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem kot dokončnim davkom pomeni za imetnika računa bistveno administrativno razbremenitev.

Kako bodo obdavčeni donosi?

Izplačilo donosa se obdavči z dohodnino po stopnji 15 odstotkov kot dokončnim davkom. Prvo izplačilo z računa po 15 letih od odprtja računa pa se z dohodnino ne obdavči. Za primerjavo, pri dividendah je davčna stopnja 25-odstotna.