Lastnik podizvajalca pri prenovi tirov od Novega Sada do Madžarske star 11 let
Forbes Srbija je raziskal, koliko domačih podjetij je v lasti oziroma delni lasti mladoletnikov in kakšne so njihove pravice kot (so)lastnikov podjetij.
Srbska družba LHR, ki je bila kot podizvajalec najeta za gradbena dela pri rekonstrukciji železniške proge od Novega Sada do Madžarske, je v 100-odstotni lasti otroka, starega komaj 11 let, so poročali srbski mediji. A to ni neobičajno, ugotavlja Forbes Srbija.
Po podatkih Agencije za poslovne registre je v lasti ali delni lasti mladoletnikov trenutno 171 aktivnih družb v Srbiji. Nekateri izmed lastnikov so stari šele deset let. Med podjetniki jih ni, saj morajo biti ti po zakonu “poslovno sposobne fizične osebe”.
Lastništvo omogočeno, direktorovanje ne
Zakon o gospodarskih družbah v Srbiji položaja mladoletnikov v podjetjih izrecno ne določa in jim v praksi tako lastništva ne prepoveduje, tudi 100-odstotnega ne. Po drugi strani pa družinski zakonik določa, da se poslovna sposobnost, ki je potrebna za opravljanje pravnih dejavnosti, pridobi s polnoletnostjo.
Mladoletna oseba zato ne more sama ustanoviti gospodarske družbe in prav tako ne more opravljati funkcije direktorja, je za srbski Forbes pojasnila odvetnica Valentina Stanković. Mladoletniki lastniki družb največkrat postanejo z dedovanjem, možen pa je tudi prenos premoženja z darilno ali kupoprodajno pogodbo, je dodala.
Za vsakršno razpolaganje z imetjem mladoletnika je pooblaščen zakoniti zastopnik, starš ali skrbnik, ki pa potrebuje soglasje centra za socialno delo. Pri tem je zanimivo vprašanje, kdo bi nosil odgovornost v primeru spora. “Tožen bi bil mladoletnik, zastopal pa bi ga zakoniti zastopnik, ki ima možnost najeti odvetnika,” je razložila odvetnica.
Obstaja le ena izjema
Srbski družinski zakonik predvideva le eno izjemo, ki mladoletni osebi dovoljuje predčasno pridobitev poslovne sposobnosti, to je pri 16 letih. To je v primeru, da se mladoletnik poroči ali postane starš. “A to so izjemno redke situacije,” je za Forbes Srbija še dejala Stanković.
Avtorica članka je Aleksandra Bulatović, Forbes Srbija. Na tem mestu ga objavljamo v skrajšani različici.
