Slovenska industrija za razogljičenje pripravlja več kot 450 milijonov evrov
Energetsko intenzivna podetja v Sloveniji so na seji strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije predstavile načrt prehoda v brezogljično delovanje.
Podjetja v energetsko intenzivnih industrijah so na strateškem svetu GZS za energetski prehod povedala, da pri prehodu potrebujejo pomoč države. Ta naj bi med drugim prišla v obliki zagotavljanja elektrike po konkurenčnih cenah in odpravi ovir. Ministrstvi za gospodarstvo in energetiko sta napovedali podporo, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
“Slovenija ima po našem mnenju še veliko neizkoriščenega potenciala na področju proizvodnje električne energije. Zato ne vidimo težav, zakaj energetsko intenzivni industriji ne bi zmogli zagotoviti zadostnih in cenovno konkurenčnih virov. Predvsem pa je obstoj te industrije pomemben zato, da ne bomo uvažali ‘umazanih’ materialov iz drugih koncev sveta in se sprenevedali, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje,” je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Strateški svet je v razpravi med drugim ugotovil, da ima industrija načrte, vizijo in projekte za prehod v brezogljično delovanje. Do leta 2030 bo 20 energetsko intenzivnih podjetij v razogljičenje vložilo več kot 450 milijonov evrov, pravijo.
Ozka grla pri razogljičenju so predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljenja, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja, še ugotavljajo.
Letos za 42 milijonov evrov državnih sredstev
Na seji so predstavili študijo, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, izdelala pa GZS. V njej so analizirali potenciale razogljičenja slovenske industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, piše STA.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je po navedbah GZS za letos napovedal razpis za sredstva za dekarbonizacijo industrije v vrednosti 42 milijonov evrov. Izpostavil je odvisnost evropske industrije od izdelkov in materialov, ki so bili izdelani v Sloveniji. Vendar želi ministrstvo s spodbudami povečati delež končnih proizvodov, ki bodo produkt slovenskega znanja in dizajna.
“Denarja, ki ga bomo namenili za pospeševanje okoljskih politik, ne bo malo in velik del bo na voljo gospodarstvu,” je napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS Petra Prebil Bašin je predstavila rezultate poglobljenih intervjujev z energetsko intenzivnimi podjetji v Sloveniji. Ta menijo, da je še veliko potenciala za zmanjševanje porabe električne energije, in sicer z razvojem krožnega gospodarstva, novih tehnologij in z zajemom ogljika, še poroča STA.
