Pred hitro širitvijo: Rešitve ‘staro’ energetiko postavljajo na glavo
Žirovniški NGEN, ki ga vodi Roman Bernard, bo v Kidričevem postavil nov največji hranilnik električne energije pri nas z močjo 70 megavatov (MW). Načrtuje novo poslovno stavbo, saj število zaposlenih povečuje s 120 na 200, za njihove potrebe pa bo blizu lokacije v Žirovnici zgradil tudi 40 stanovanj.
Podjetje NGEN, ki se ukvarja s postavljanjem hranilnikov za električno energijo ter storitvami upravljanja energije za upravljalce omrežja, podjetja in gospodinjstva, je prisotno v 10 državah.
Podjetje v lasti Romana Bernarda, Damiana Merlaka in podjetja Skrinja BB v lasti Boštjana Bandlja ima 120 zaposlenih.
“Smo most za energetske izzive, v katerih smo se znašli. Rešitve so tukaj, res pa ‘staro’ energetiko postavljajo na glavo,” je o dejavnosti podjetja v uvodu današnje novinarske konference povedal Roman Bernard, ustanovitelj in direktor.
Podjetje je, kot smo že pisali, sredi velike širitve na evropskem trgu. Nedavno so podpisali pogodbo z enim največjih energetskih podjetij na svetu, nemškim Uniperjem.
Nova poslovna stavba in stanovanja
Zaradi novih poslov se bo število zaposlenih predvidoma še letos povečalo s 120 na 200, zato bodo v Žirovnici postavili novo stavbo. Prejšnji teden so dobili gradbeno dovoljenje, zgrajena naj bi bila prihodnje leto.
V bližini, 300 metrov stran, pa je NGEN kupil tudi objekt Elektra Gorenjska, kjer nameravajo zgraditi 40 stanovanj za bodoče zaposlene.
Nov hranilnik v Talumu
Hitra rast količine obnovljivih virov v zadnjih letih zaradi nestanovitnosti proizvodnje in neusklajenosti z dinamiko porabe elektrike povečuje potrebe po zmogljivostih hrambe električne energije.
NGEN, ki je po besedah Bernarda kot eden prvih v Evropi zaznal priložnost, se s tem odpira velik potencial za postavitev novih hranilnikov.
Podjetje je zdaj aktivno na 10 evropskih trgih. V Sloveniji, kjer so pred leti postavili prvi veliki hranilnik, načrtujejo postavitev novega Teslinega hranilnika, ki bo stal na lokaciji Taluma v Kidričevem. NGEN je leta 2019 na Jesenicah najprej postavil hranilnik moči 12,6 megavata (MW), pozneje še dva malo večja v bližini Taluma.
Novi hranilnik moči 70 megavatov (MW) bo imel kapaciteto 140 megavatnih ur (MWh) elektrike. Kako velike zmogljivosti so to? “Teoretično bi lahko s celotnimi kapacitetami hrambe Slovenijo napajali 25 minut,” je dejal Bernard.
S projektom so začeli pred dvema letoma, zdaj pa so, kot je povedal Bernard, dobili tudi dovoljenja, tako da bodo baterijski sistem v kratkem začeli postavljati. Novi hranilnik bo namenjen predvsem lastnikom velikih sončnih ali vetrnih elektrarn, ki bodo lahko zakupili kapacitete. “Prihajamo v obdobje, ko bo primanjkovalo zmogljivosti za hranjenje, tako da menimo, da je tu priložnost,” je dejal Bernard.
Talumu, ki je v lasti državnega Elesa, bodo plačevali najemnino za zemljišče. “Talum je bil v preteklosti velik porabnik elektrike, zato ima dober priključek,” je razloge za (ponovno) izbiro lokacije v Kidričevem pojasnil Bernard.
Avstrija, Nemčija, Hrvaška …
Glede na velike sistemske potrebe po tehnologijah hrambe elektrike je interesa za vlaganja – in financiranje tovrstnih naložb – trenutno veliko. V preteklosti pa je Bernard že omenjal, da je dinamika naložb seveda odvisna tudi od (včasih dolgotrajnih) postopkov umeščanja.
“Projekte postaviti je izziv, a smo pri tem precej uspešni,” je o tem dejal danes.
Poleg Slovenije se širijo v Avstriji, kjer imajo štiri podjetja. Zdaj postavljajo nov hranilnik moči 80 MW pri Salzburgu.
Podpisali so pogodbo z Uniperjem za postavitev hranilnika v Nemčiji in letos ustanovili podjetje s sedežem v okolici Frankfurta.
Večji hranilnik postavljajo tudi na Hrvaškem, dva v Italiji, kupili so dva projekta na Poljskem. Načrtujejo, da bodo imeli do leta 2026 okoli 800 MW oziroma 1,6 GWh zmogljivosti po Evropi.
Potencial malih hranilnikov
V Sloveniji se instalirana moč sončnih elektrarn zadnja leta hitro povečuje, samo lani se je povečala za 400 MW in skupaj presegla 1,1 GW. V prihodnjih letih pa naj bi se rast še pohitrila.
Tak obseg razpršenih virov bo po besedah Bernarda nemogoče uravnavati samo s tako imenovanimi sistemskimi hranilniki. Bernard rešitev vidi v malih hranilnikih, ki izravnavajo proizvodnjo in porabo “pred števcem”. S tem bi lahko močno zmanjšali tudi potrebe po vlaganjih v omrežje, je dejal.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob včerajšnji predstavitvi osnutka posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) dejal, da bi izgradnja kakšne večje hidroelektrarne v Sloveniji med drugim zmanjšala potrebe po baterijah, prav tako omenja alternativne tehnologije: črpalne hidroelektrarne, vodik in toploto. Bernard meni, da je ključna diverzifikacija virov in tehnologij.
