Regulirane marže za gorivo oklestile poslovanje Petrola

V prvih treh mesecih leta je največji trgovec z nafto v državi Petrol zabeležil slabšo prodajo in nižje dobičke, kar v skupini pripisujejo predvsem vladni politiki regulacije cen energentov.

Prihodki od prodaje so v trimesečju znašali 1,5 milijarde evrov oziroma 19 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja goriv je upadla za tri odstotke na 855,7 tisoč tone, je razvidno iz poročila, ki ga je družba objavila na portalu Seonet.

Medtem pa je prodaja trgovskega blaga in storitev narasla za 17 odstotkov, na 138 milijonov evrov. Na slovenskem trgu so v prvih treh mesecih leta s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarili 94,4 milijonov evrov prihodkov, kar je osem odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Kot smo pisali, gre za relativno majhen del prodaje – večino Petrol še vedno ustvari z gorivom –, ki pa trgovcu prinese znaten del dobička.

Dobiček skupine Petrol je v prvem trimesečju tako kot prodaja upadel. Kosmati poslovni izid je znašal 149,1 milijona evrov, kar je manj kot lani. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) je znašal 49,2 milijona evrov ali 9,9 milijona evrov manj kot lani. Čisti dobiček pa je upadel za 40 odstotkov na 15 milijonov evrov.

Sprememba regulacije

Skupina Petrol slabše poslovanje pripisuje državni regulaciji cen goriv.

“V družbi Petrol menimo, da aktualna maržna politika predstavlja strokovno neutemeljen, nepotreben in škodljiv ukrep za družbo, kar ne omogoča rentabilnega poslovanja na področju poslovanja oskrbe z gorivi, zavira konkurenco in možnosti investiranja ter draži zadolževanje. Ukrep skupino Petrol, ki je ena najpomembnejših energetskih skupin v regiji, zavira pri organski rasti in konkurenčnem razvoju na širšem regijskem območju. Zato takšna politika ne more biti ne v interesu družbe niti v interesu Republike Slovenije kot največjega posamičnega lastnika,” je v izjavi za javnost dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger.

Regulacija je vplivala tudi na naložbe v prvem četrtletju, so še sporočili iz družbe. Obseg teh je znašal 16,2 milijona evrov, kar je 45 odstotkov načrtovanih sredstev. “Od tega smo 21 odstotkov sredstev usmerili v projekte energetske tranzicije in digitalizacije, preostanek pa v nujne projekte tekočega vzdrževanja maloprodajne mreže, logistiko in druge nujne infrastrukturne potrebe,” so dejali.

Berger je vlado znova pozval k ponovni preučitvi smiselnosti maržne politike. Poslovodstvo družbe je pri tem podprl tudi nadzorni svet.

Skrbi glede nove uredbe

Poročilo prihaja dan po tem, ko je slovenski nacionalni naftno-plinski komite svetovnega naftnega sveta, ki zastopa interese naftnih trgovcev, izrazil skrbi glede novega osnutka vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. V sporočilu za javnost so zapisali, da razloga za regulacijo cen ni več in da bi uredba škodila naftnim trgovcem.

“Skladno s predlogom uredbe se modelske cene izračunavajo na podlagi 28-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov in 28-dnevnega povprečja cen biogoriv na svetovnih trgih, s čimer bo zagotovljena izravnava nihanj na borznih trgih, kar bo potrošnikom omogočilo večjo stalnost cen naftnih derivatov ter predvidljivo stroškovno obremenitev gospodinjstev in gospodarskih subjektov,” so vsebino osnutka pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Napoved

Petrol letos načrtuje prihodke v višini 5,8 milijarde evrov, EBITDA v višini 304,6 milijona evrov in čisti dobiček v višini 156,5 milijona evrov. Tveganje za odstopanje od teh rezultatov v skupini vidijo v morebitnih “nepremišljenih posegih regulatorjev v cenovno politiko”.

Za letošnje naložbe je Petrol predvidel 130 milijonov evrov, od tega 44 odstotkov za projekte energetske tranzicije. “Regulatorni okvir cen goriv in energentov bi moral upoštevati dodatne stroške, ki izhajajo iz energetske tranzicije, kot so stroški za vmešavanje biogoriv, plačila za CO2 dajatve, zagotavljanje prihrankov pri končnih odjemalcih in podobno, k čemur je posredno zavezana tudi država,” menijo v družbi.