Prispevki, davki, olajšave: kaj vse se v novem letu spreminja za podjetja

Novo leto prinaša več sprememb, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij in posledično na naše vsakdanje življenje.

Preverili smo, kaj bo drugače pri davkih in prispevkih ter drugih obremenitvah, administrativnih postopkih …

Na plačilnih listah nov prispevek

Z julijem bomo začeli plačevati nov obvezni prispevek, s katerim se bodo financirale storitve dolgotrajne oskrbe. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Kot smo pisali, bo delavec s povprečno plačo plačal 24 evrov mesečno (za toliko bo nižja njegova neto plača), še 24 evrov pa njegov delodajalec, ki bo imel za toliko višji strošek dela na delavca. Marsikateri delodajalec bi lahko v času, ko je na trgu tekma za kadre, celoten strošek dolgotrajne oskrbe prevzel nase. To bi pomenilo, da bi se strošek dela pri povprečni plači dvignil za 48 evrov mesečno, delavec pa bi prejemal enako mesečno plačo.

Po izračunih ministrstva za solidarno prihodnost bo država z novim obveznim prispevkom zbrala 620 milijonov evrov letno, iz proračuna pa bo za dolgotrajno oskrbo šlo dodatno še največ 190 milijonov evrov na leto. V nedavno potrjenem proračunu za 2025 je za ta namen predvidenih 11 milijonov evrov.

Iz tega zavarovanja se bodo krile storitve dolgotrajne oskrbe, ki se bodo postopoma uveljavljale do 1. decembra 2025. Kot je poročal N1, je nedorečenosti glede samega sistema še veliko. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da še ni jasno, kako se bodo ta sredstva zbirala, še vedno naj bi se usklajevali tudi glede zbiranja podatkov upravičencev.

‘Popoplavni’ davek za banke

V letu 2025 bodo banke prvič plačale davek na bilančno vsoto, ki ga je državni zbor (DZ) sprejel v okviru zakona o obnovi po poplavah avgusta 2023. Gre za obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, kar pomeni, da bodo vse banke za letošnje leto plačale okoli 105 milijonov evrov (bilančna vsota je namreč aprila letos znašala 52,5 milijarde evrov).

Obračun morajo predložiti do 31. marca tekočega leta, davek pa nato plačati v 30 dneh.

Prvi osnutki so kazali, da bodo banke davek prvič plačale že letos, a je nato vlada odločila, da bo prvo plačilo v letu 2025 – torej za leto 2024. Davek bo prihodek sklada za obnovo, v katerem bo konec leta vsaj 400 milijonov evrov.

Banka Slovenije v uradnih publikacijah že celo leto poroča, da imajo poslovne banke zaradi uvedbe davka višje operativne stroške. Precej verjetno je, da poskušajo ali pa bodo poskusile višje stroške prenesti na komitente, kar pomeni dražje bančne storitve.

V skladu z določbami v veljavi ostaja začasno višja, 22-odstotna stopnja davka od dohodka pravnih oseb, ki jo je vlada prav tako uvedla po poplavah in velja do konca 2026.

Spremembe pri DDV

Prihaja več sprememb na področju davka na dodano vrednost (DDV). Meja za obvezni vstop v sistem DDV se dviguje s 50 na 60 tisoč evrov. Podjetja, katerih prihodki presegajo to mejo, bodo morala postati zavezanci za DDV.

Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za DDV v Sloveniji, bodo lahko v Evropski uniji (EU) poslovali brez identifikacije in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100 tisoč evrov.

Letos sprejeta novela zakona uvaja DDV skupine. Če med zavezanci obstaja neprekinjena gospodarska, organizacijska in finančna povezava v celotnem davčnem obdobju, se lahko odločijo za oblikovanje DDV skupine.

DDV se z 9,5 na 22 odstotkov viša pri pijačah z dodanim sladkorjem in pri energijskih pijačah, ne pa pri stoodstotnih sadnih sokovih in vodi z aromo (če nima sladil ali sladkorja). Nabave sladkih pijač, opravljene v letu 2024, bodo lahko obračunane po nižji stopnji, če bo račun prejet do 25. januarja 2025.

Zakon uvaja oprostitev DDV za pomoč žrtvam elementarnih nesreč. Blago in storitve za ta namen bodo oproščeni DDV, vključno s storitvami dajanja v najem.

Kopica drugih davčnih novosti

Koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod se podaljša z enega na pet let, velja pa za vlaganja po 1. januarju 2025, v višini davčne osnove.

Prenos davčnih izgub, ki je bil do zdaj neomejen, bo po novem možen le pet let. Ta omejitev velja za izgube, ustvarjene po 1. januarju 2025, medtem ko bo mogoče izgube, nastale do tega datuma, koristiti do leta 2031.

Zavezanci za DDV bodo morali po novem Fursu elektronsko pošiljati evidenco oziroma knjigo izdanih in prejetih računov.

Letos sprejeta sprememba zakona o dohodnini z novim letom uvaja olajšavo za kadre iz tujine oziroma tiste, ki se iz tujine vrnejo na delo v Slovenijo. Gre za sedemodstotno zmanjšanje dohodnine za Slovence in tuje državljane, ki ob prihodu v Slovenijo niso starejši od 40 let, zadnji dve leti niso bili rezidenti Slovenije in bodo imeli plačo, ki je najmanj dvakratnik zadnje objavljene povprečne plače.

Reforma predvideva tudi lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka, torej delodajalcem ne bo treba obračunavati davkov in prispevkov na ta dohodek v trenutku izplačila.

Poleg tega uvaja zamik izračuna davčne obveznosti od nagrajevanja zaposlenih pri start upih in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Strožji pogoji za normirance

Vlada je sprejela davčne spremembe, ki poslabšujejo pogoje za normirance. Za polni espe bo letna meja prihodkov, do katere se priznajo normirani odhodki, znižana s 100 tisoč na 60 tisoč evrov. Do te meje se podjetniku priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov. Če je prihodkov več, se nad to mejo ne priznajo. Popoldanski espeji bodo normirane odhodke lahko uveljavljali do 30 tisoč evrov letnih prihodkov (prej do 50 tisoč evrov letno).

V 2025 bodo sicer tisti, ki izpolnjujejo pogoje po zdajšnjih določbah, še lahko ostali v sistemu, v 2026 pa bodo morali normiranci z več kot 60 tisoč evri prihodkov oziroma popoldanski espeji z več kot 30 tisočaki prihodkov izstopiti.

Normirani odhodki bodo pri ‘polnih’ espejih še naprej znašali 80 odstotkov prihodkov, pri popoldanskih espejih pa tudi tu prihaja do spremembe; 80-odstotni bodo le za tiste z do 12.500 evrov prihodkov, za tiste z višjimi prihodki pa le še 40-odstotni. Davčna stopnja ostaja 20-odstotna.

Visoke globe za avtomobiliste

Evropska komisija uvaja sistem glob za proizvajalce avtomobilov, ki ne bodo dosegli cilja zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida na ravni vseh prodanih vozil. Kot je v začetku septembra ocenil direktor Renaulta Luca de Meo (ta je tudi predsednik evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA), bi skupna vrednost glob za celoten avtomobilski sektor nanesla tudi 15 milijard evrov, za nekatere avtomobilske proizvajalce pa tudi več sto milijonov evrov.

Kot je poročal Reuters, so Volkswagen, Stellantis in Renault v zadnjih dveh mesecih za več sto evrov zvišali cene modelov z bencinskim motorjem, s čimer želijo po mnenju analitikov omejiti povpraševanje po avtomobilih z večjimi izpusti in narediti privlačne dražje električne modele.

Stellantisov Peugeot je v Franciji povišal cene vseh svojih modelov, razen popolnoma električnih, za 500 evrov. Skupina Renault je zvišala cene nekaterih modelov s čistim bencinskim motorjem, na primer clio SCE 65 za 300 evrov ali 1,6 odstotka, cene hibridnih različic pa so ostale nespremenjene.

Morebitne spremembe v dinamiki prodaje vozil evropskih proizvajalcev bi lahko pomembno vplivale na našo avtodobaviteljsko industrijo.

Rahljanje pravil evidentiranja

Vlada je tik pred božičnimi prazniki potrdila novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi prinesla administrativno razbremenitev. Vlada predlaga spremembo definicije zaposlenih, za katere je treba voditi evidence. Po spremembi, ki jo morajo potrditi še poslanci, bo vodenje nekaterih evidenc tedensko, ne dnevno (denimo evidenc o izmenskem ali nočnem delu). Beleženje podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom (torej malice) ne bo več potrebno. S spremembo bodo obenem iz beleženja izvzete poslovodne osebe, ki si, kot je dejal minister za delo Luka Mesec, “same odrejajo delovni čas”.

Skrajšan delovnik

Ministrstvo za delo je pripravilo predlog sheme subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki bi se lahko aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, oziroma, če podjetje zaide v težave.

Osnutek sheme bo na Ekonomsko-socialnem svetu 10. januarja, ko bo usklajen, pa ga mora potrditi še vlada. Ministrstvo upa, da bo to še januarja in da bo pomoč podjetjem na voljo hitro po začetku prihodnjega leta.

Ko bo zakon sprejet, naj bi se – kot smo pisali – nadaljevalo iskanje rešitev za dolgoročno financiranje tovrstne pomoči podjetjem. Ena od možnosti bi lahko bilo zvišanje prispevka za nadomestilo za brezposelnost. Ta za zaposlenega v Sloveniji zdaj znaša 0,06 odstotka in za delodajalca 0,14 odstotka. V Nemčiji za to oba plačata po 1,25 odstotka, v Avstriji pa po 2,95 odstotka. Kakšne tovrstne odločitve sicer ta trenutek ni na mizi.

V pripravi še dve pomembni spremembi

Leta 2025 je pričakovati tudi burno razpravo o nepremičninskem davku, ki jo je vlada s potrditvijo izhodišč začela tik pred novim letom. Vlada želi zakon sprejeti prihodnje leto, kdaj bo uveden, še ni znano.

Izhodišča predvidevajo tudi obdavčitev nepremičnin v lasti pravnih oseb v višini 1,45 odstotka ocenjene vrednosti. Po navedbah ministrstva za finance je za 9,5 milijarde evrov stanovanj in hiš pri nas v lasti pravnih oseb, ki bodo za vse nepremičnine plačevale nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in tudi novi davek. Če podjetje oddaja nepremičnine, ne bo deležno olajšave, ki naj bi jo imele fizične osebe, bo pa to davčno priznan odhodek, kar pomeni nižjo osnovo za davek od dohodka pravnih oseb (država zato pričakuje okoli 25 milijonov evrov davka manj vsako leto).

Nadaljuje se tudi priprava pokojninske reforme. O tej trenutno razpravljajo socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada načrtuje, da bodo v začetku prihodnjega leta prišli do okvirnih končnih rešitev in jih do pomladi dokončno uskladili. Kot smo pisali, naj bi reforma prinesla zvišanje stroška dela, čemur pa delodajalska združenja močno nasprotujejo.