Od pregrešno drage banane do neusmiljenih kritik kraljevega portreta

Leto v izteku je ponudilo precej priložnosti za sarkastične opazke o sodobni umetnosti, saj se je na dražbo vrnila slavna banana na steni, ki je tokrat iztržila še bolj nepredstavljivo ceno kot leta 2019. Poleg tega so bila nekatera umetniška dela po nesreči vržena v smeti, na druga pa so se spravili protestniki, piše CNN.

Tu je nabor nekaterih najbolj odmevnih zgodb iz sveta umetnosti, ki so razdvajale ali pa vsaj nasmejale javnost v 2024.

Umetnost zamenjal za smeti

Tehnik za dvigala v nizozemskem muzeju LAM je oktobra po nesreči odvrgel v smeti umetniško delo, ki je bilo podobno dvema praznima pločevinkama za pivo.

Ročno poslikano delo francoskega umetnika Alexandra Laveta z naslovom “Vsi dobri trenutki, ki smo jih preživeli skupaj” je simboliziralo spomine, ki jih delimo z dragimi prijatelji. V muzeju so dejali, da tehniku ne zamerijo, saj so bile replike pločevink za pivo načrtno razstavljene v praznem steklenem jašku za dvigalo, zaradi česar je bilo videti, kot da so jih za seboj pustili gradbeni delavci.

Poleg tega so jih iz smeti povrnili nepoškodovane in znova razstavili.

Vrnitev viralne banane

Banana, prilepljena na steno z izolirnim trakom, se je leta 2019 prodala za 120 tisoč dolarjev, kar je že takrat dvignilo obrvi mnogih opazovalcev. A delo “Komik” italijanskega vizualnega umetnika Maurizia Catellana je letos znova šokiralo, ko se je novembra vnovič pojavilo na dražbi z ocenjeno vrednostjo med milijonom in 1,5 milijona dolarjev.

Na sami dražbi se je vnela prava bitka za delo, na koncu je za vrtoglavih 6,2 milijona dolarjev šla kitajskemu kriptomilijarderju Justinu Sunu. Natančneje, v roke je dobil rolico izolirnega traku in eno banano, ne originalno, skupaj s certifikatom o avtentičnosti in navodili za namestitev dela. Banana, ki je bila razstavljena pri hiši Sotheby’s, naj bi bila tistega dne kupljena za 35 centov.

Novi lastnik je nato sklical tiskovno konferenco in banano pred kamerami pojedel. “Želim jo pojesti, da bi postal del zgodovine (umetniškega dela),” je povedal za CNN.

Protestniki, ki so se spravili na slike

Kot v preteklih letih tudi v 2024 ni manjkalo protestnikov, ki so si za svoje tarče izbrali slavna umetniška dela ali druge zgodovinske artefakte. Med letošnjimi tarčami so bili Mona Lisa v Louvru, ki so jo polili z juho, spomenik Stonehendge in dokument Magna Carta v londonski knjižnici British Library.

V zadnjem primeru sta dve 80-letni protestnici, članici aktivistične skupine Just Stop Oil, v maju razbili stekleno vitrino okrog dokumenta in se prilepili nanjo, nato pa pridržali transparent z napisom “Država krši zakon”. Opozarjali sta na neukrepanje na področju podnebnih sprememb.

Protesti so za kršitelje sicer prinesli različne izide. Na Nizozemskem so jo trije belgijski aktivisti, ki so se spravili na “Dekle z bisernim uhanom”, mojstrovino Johannesa Vermeerja, odnesli brez kazni, saj je prizivno sodišče razveljavilo prvotno dvomesečno zaporno kazen. Septembra pa je sodnik v Združenem kraljestvu dvema mladima protestnikoma, ki sta s paradižnikovo juho onečedila Van Goghove “Sončnice”, dosodil dve leti oziroma 20 mesecev zaporne kazni.

Umetna inteligenca že prejema literarne nagrade

V začetku leta je japonska pisateljica Rie Kudan prejela prestižno literarno nagrado Akutagawa za svoj roman “Tokijski stolp sočutja”. Ob podelitvi je dejala, da je približno pet odstotkov dela ustvarila umetna inteligenca, natančneje ChatGPT.

“Načrtujem, da bom še naprej uporabljala umetno inteligenco pri pisanju svojih romanov, hkrati pa pustila, da se moja ustvarjalnost v največji meri izrazi,” je avtorica povedala na tiskovni konferenci.

Po drugi strani je fotograf Miles Astray vknjižil zmago za ekipo človeštva. Junija je svojo fotografijo flaminga prijavil na tekmovanje Color Photography Contest v kategorijo umetne inteligence – in osvojil nagrado občinstva. V objavi na Instagramu je zapisal, da je želel “dokazati, da vsebina, ki jo ustvari človek, ni izgubila svoje pomembnosti” in da “mati narava in njeni človeški tolmači še vedno lahko premagajo stroj.”

Portreta kraljeve družine razdvajala javnost

Prvi uradni portret britanskega kralja Karla III., ki je prestol zasedel po smrti njegove matere Elizabete II., je bil na družbenih omrežjih deležen neusmiljene kritike. Portret agresivno rdeče barve so komentatorji opisovali kot “vizualno predstavitev pokola, ki so ga povzročili kolonizatorji”, spet drugi so dejali, da je kralj videti, “kot da gre naravnost v pekel”.

Nekateri so bili do portreta umetnika Jonathana Yea bolj prizanesljivi. Umetnostni zgodovinar Richard Morris je na X zapisal, da je pred dobo fotografije veljalo, da si moral ob slikanju svojega portreta sprejeti lastne pomanjkljivosti in se soočiti s svojo umrljivostjo.

Poleg Karlovega portreta je bil kritik deležen tudi bolj konservativno naslikan portret valižanske princese Kate, ki ga je naslikala umetnica Hannah Uzor. Po mnenju nekaterih subjekt na sliki ni bil prav zelo podoben kraljevi snahi v resničnem življenju.

Muzejski tehnik izobesil kar svojo umetnost

Aprila je v Nemčiji 51-letni muzejski tehnik v muzeju Pinakothek der Moderne izven delovnih ur na steno izobesil kar svojo lastno umetnost. Ni znano, koliko časa je bilo delo izobešeno, a je predstavnik ustanove dejal, da verjetno ne prav dolgo.

Tehnik in svobodni umetnik je pozneje v elektronskem pismu muzeju priznal svoje dejanje. Bil je odpuščen, prijavljen policiji, povrhu pa je dobil še prepoved obiska muzeja, piše CNN.