Minister Boštjančič: Ne bežimo od davka na nepremičnine, bo v drugem paketu

featured image

Minister za finance Klemen Boštjančič predlog davka na nepremičnine napoveduje do konca leta. Glede tega, kdaj bi ga lahko uvedli, pa ni jasen. Podpira regulacijo marž naftnih trgovcev in opozarja, da bodo nova fiskalna pravila močno začinila vsakoletno proračunsko debato.

30. maja, 2024 05.23

Po propadlem prvem poskusu davčne reforme lansko pomlad je ministrstvo za finance ta teden predstavilo nova izhodišča davčnih sprememb. Predlagani ukrepi naj bi prispevali k zmanjšanju razkoraka z državami inovatorkami in večji globalni konkurenčnosti slovenskih podjetij.

A v gospodarstvu so nad izhodišči razočarani. Predlagani ukrepi so večinoma sprejemljivi, a to je “nekaj za zraven”, ne pa reforma, je slišati. “Nikoli nismo skrivali, da gre za prvi paket davčnih sprememb. Vzporedno intenzivno delamo že na drugih ukrepih, ki bodo predvidoma predstavljeni konec leta,” v intervjuju med drugim pravi minister za finance Klemen Boštjančič.

Gospodarstveniki so pričakovali razbremenitev dela, še zlasti, ker prihodnje leto julija prihaja prispevek za dolgotrajno oskrbo, predvidoma bosta tudi pokojninska in zdravstvena reforma povečali obremenitev dela. Koliko ste pripravljeni iti nasproti delodajalcem v prvem paketu?

Tokrat smo se osredotočili na eni strani na odpravljanje pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema, na drugi strani pa ključne razvojne izzive, kako čim hitreje povečati dodano vrednost, BDP na prebivalca, saj je to edini način, da si zagotovimo dovolj sredstev za vse potrebe, ki jih imamo kot družba. Zato so trije ukrepi v tem paketu specifično razvojni.

Gre pa za komplementarne ukrepe tistemu, kar že izvajamo. Letos in v prihodnjem letu bomo imeli rekordne izdatke za investicije, po čemer smo v deležu BDP lani, letos in prihodnje leto na prvem ali drugem mestu med članicami EU. Za raziskave in razvoj pa letos povečujemo sredstva za četrtino glede na lani, v prihodnjem letu pa bodo 26 odstotkov višje od letošnjih. Letos smo prvič presegli pol milijarde evrov, prihodnje leto pa bomo za raziskave in razvoj namenili več kot 600 milijonov.

Cilji, ki naj bi jih dosegli s prvim paketom, in ukrepi, s katerimi naj bi te cilje dosegli, se zdijo zelo narazen. Za zmanjšanje zaostanka za državami inovatorkami predlagate dva ukrepa, ki bi zajela zelo ozek krog ljudi in podjetij, davčne olajšave za talente v tujini in nagrajevanje zaposlenih v start upih. Koliko lahko s tema ukrepoma hitreje zmanjšamo zaostanek?

Prvi ukrep, privabljanje ključnih mladih kadrov v Slovenijo, se nanaša tako na Slovence v tujini kot tujce, ki jih vabimo, da pridejo v Slovenijo. Ukrep je predlagalo gospodarstvo, s katerim se intenzivno pogovarjamo. Pred mesecem ali dvema sem bral intervju s predsednikom uprave Sandoza v Süddeutsche Zeitungu, kjer je jasno povedal, da so razmere v Sloveniji glede privabljanja tujih investicij izrazito pozitivne in bistveno boljše kot na primer v Nemčiji. Vendar moramo delati naprej, da bomo v vrhu tistih držav, ki so bolj konkurenčne tudi glede nagrajevanja. Po obremenitvi plač smo v drugi polovici držav članic OECD. S tem ukrepom ciljamo segment kadrov, ki si jih izrazito želimo, tudi podjetja, pa jih težko pridobijo zaradi visoke obdavčitve dela.

Lek pobudnik olajšav za strokovnjake iz tujine

Imate ocene, koliko kadrov bi s tem ukrepom lahko privabili v Slovenijo in zmanjšali zaostanek za državami inovatorkami?

Vsaj tri države v Evropi imajo podobno shemo, Portugalska, Španija in Danska. Deloma smo tudi vzeli njihove rešitve. Veliko smo razpravljali o tej posebni olajšavi, ki se odraža v zmanjšanju dohodnine, v kolikšnem odstotku naj bo. Del gospodarstva, s katerim smo se pogovarjali, je menil, da bi bil pomemben korak že zmanjšanje za tri ali štiri odstotke. Mi smo se odločili za sedem odstotkov. Ciljamo na dobro izobražene in dobro plačane kadre. Ena od omejitev je najmanj dvakratnik povprečne plače, vsaj petletno rezidentstvo v drugi državi in posameznik mora biti mlajši od 40 let. Shema bo veljala pet let. Cilj je, da ti kadri tudi ostanejo v Sloveniji. Verjamemo, da je pet let dovolj časa, da si tu ustvarijo družino in ostanejo.

Težko je oceniti, koliko kadrov bo prišlo v Slovenijo.

Predlagatelj davčnih kreditov je bil Lek. Je bil ta ukrep morda tudi pogoj za njihove investicije pri nas?

Ne.

Lek tudi ni bil edini, pogovarjali smo se še s tehnološkimi družbami. Lek naše okolje ocenjuje kot ugodno in z njimi smo se pogovarjali, kaj je še takega, kar lahko dodatno naredimo, da bo še boljše. Lastnik Leka ne skriva, da bi želeli še investirati v Sloveniji, pri čemer Slovenija tekmuje z drugimi državami. Prisluhnili smo in naslovili tisto, kar je bilo ocenjeno kot največja težava.

Bo EBRD vlagala v alternativne sklade pri nas?

Za razvoj start up scene je enako pomemben kot nagrajevanje talentov, kar ste vkjučili v prvi paket, tudi tvegani kapital. Tega je v Sloveniji zelo malo, slovenska zagonska podjetja ga pridobivajo v drugih državah. V izhodiščih slovenske start up strategije je tudi predlog davčnih ugodnosti za družbe tveganega kapitala. Tega v prvem paketu ni.

V start upih imajo pogosto likvidnostne težave in nimajo sredstev, da bi nagrajevali dobre kadre. Z enim od ukrepov naslavljamo ravno to pomanjkljivost.

Ampak ena od velikih težav je tudi pomanjkanje kapitala. Te težave se prvi paket ne loteva.

Drži. Ne trdim, da z ukrepom nagrajevanja zaposlenih naslavljamo vse težave, ki so na start up sceni v Sloveniji. Kako zagotoviti ustrezen kapital – del strategije kapitalskih trgov se ukvarja tudi s tem. Vesel sem, da je v zadnjih letih tudi v Sloveniji nastalo nekaj skladov. Trije ali štirje so tudi precej resni in so zbrali že kar nekaj kapitala. V te alternativne investicijske sklade so končno začeli vlagati tudi slovenski institucionalni investitorji. Govorim predvsem o zavarovalnicah, tudi bankah in pokojninskih družbah. Gre za tradicionalno zelo konservativne investitorje, deloma zaradi zakonodaje, ki jim preprečuje, da bi vlagali v bolj tvegane naložbe, deloma pa tudi zato, ker je del teh družb državnih in so še posebej previdni.

Poleg tega sem se pred dvema tednoma na letnem sestanku Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), s katero imamo zelo dobre izkušnje, zavzel, da bi pri nas vlagala tudi v alternativne sklade. EBRD v posameznih državah to že počne, v Sloveniji pa ne. Na sestanku sem poudaril, da bi si želel, da so bolj pogumni. Zakaj je to pomembno? Ko bo ustanova, kot je EBRD, namenila del sredstev v tovrstne slovenske sklade, bodo lažje investirali tudi drugi.

Brez analize o učinkovitosti davčnih olajšav

Počasen napredek v produktivnosti je posledica nizkega obsega investicij v raziskave in razvoj, IT, druge stroje in opremo. Kljub postopni rasti teh naložb v zadnjih letih so še vedno nizke v primerjavi z vodilnimi inovatorkami, ugotavlja Umar. Za tovrstne naložbe daje država precej olajšav, samo za vlaganja v raziskave in razvoj okoli 50 milijonov na leto. Ali imate podatek, kako učinkovite so te olajšave, ali so vse upravičene, ste naredili kakšno analizo?

V letu 2022 je nekaj več kot 500 podjetij koristilo olajšavo za raziskave in razvoj in drži, šlo je za nekaj več kot 50 milijonov evrov. Nimamo konkretnih analiz učinkov te olajšave, to je tudi izjemno težko. So pa te olajšave ena tistih stvari, zaradi katerih je slovensko gospodarsko okolje ugodno, po tem kriteriju celo eno najugodnejših. Olajšava za raziskave in razvoj je v drugih državah precej nižja in tudi višji so pogoji za pridobitev.

Se pa ukvarjamo tudi s tem, kako meriti učinke.

Sliši se neverjetno, da tega še ni. Ampak v zadnjih tednih je bilo slišati, da na ministrstvu za finance v okviru priprave davčnih sprememb delate analizo sistema olajšav s posebnim poudarkom na njihovi učinkovitosti. To potem ne drži?

Drži. Na ministrstvu za finance se tovrstne analize že ves čas delajo. Sicer morda ne v obsegu, v kakršnem bi si želel, da bi se. Navsezadnje večino projektov potrjuje ministrstvo za finance. Ne vtikamo se v samo vsebino drugih resorjev, nam pa morajo predstaviti določene učinke, tudi če jih ni mogoče vedno v številkah. Večino soglasij, ki jih ministrstvo za finance ne da, jih ne da zaradi tega. Sistema sicer še ni in smo na tem šele začeli delati, vendar od ministrstev želimo vedeti vsaj, ali gredo v nekaj na pamet ali so zadaj podlage.

Zakaj davka na nepremičnine ni v prvem paketu

Kot dodaten davčni vir je ves čas v zraku obdavčitev premoženja, na primer nepremičnin. Zakaj niste šli v to smer?

Davki so področje, s katerim se pogosto manipulira. Veliko ljudi, tudi nekateri kolegi v vladi, misli, da bomo z davki rešili vse težave. Trdim, da to ni res.

Po drugi strani se davke pogosto zlorablja in nikjer bolj kot pri vprašanju obdavčitve premoženja. 
Tudi tu so predstave pogosto utopične. Ljudi s presežnim premoženjem, ki ga še niti definirali nismo, je zelo malo, govorimo o sila majhnem odstotku. Verjamem, da vsak od nas pozna koga, ki ima veliko nepremičnin. A na žalost Slovenci nismo tako bogati, da bi nas bilo veliko takih z več kot eno nepremičnino.

Nekaj prostora za obdavčitev pa tu vendarle je in vsi poznamo lestvice OECD, ki kažejo, da je Slovenija glede na izplen iz naslova davkov na premoženje na dnu. In to želimo nasloviti. Od tega ne bežimo, to bo del drugega paketa, ki bo predstavljen in v obravnavo dan do konca leta. Kdaj bo začel veljati, pa ne bi želel napovedovati. Prihodnje leto bo tekla razprava. Predvsem si ne želimo, da bi se zgodilo to, kar se je lani. Takrat so bili že pred predstavitvijo ukrepov mediji polni informacij, kako bo grozna vlada obdavčila ljudi, ki so celo življenje varčevali, da so si kupili nepremičnino. To je seveda neverjeten spin, v ozadju katerega je po mojem vedenju tisti mali odstotek ljudi, ki imajo te nepremičnine in si ne želi uvedbe davka. 

Pa vi čutite te pritiske?

Čutim jih skozi javno debato, skozi medije, ki se včasih zelo nekritično odzovete na to strašenje. Namen tega je prestrašiti ljudi, da se ukrep umakne z mize.

Hočem reči, da je treba opraviti javno razpravo, ne pa, da se že takoj vse zbombardira.

Ampak vi ste po negativnem odzivu javnosti, ki je sploh v primeru napovedi novih davkov verjetno povsem pričakovan, temu podlegli in zaustavili proces uvajanja davka na nepremičnine. Zdaj je že več kot leto dni, kar ni malo časa, pa nič.

Mi smo zelo spremenili način dela, ker sem se, priznam, tudi sam na teh napakah nekaj naučil. Prehitra transparentnost je lahko škodljiva.

Po naših informacijah je bila v posvetovalnih telesih v zadnjih mesecih debata tudi o davku na premoženje. Zadnja različica naj bi bil dodaten davek na nepremičnine, ki pa v končnem predlogu ukrepov ni. Zakaj ne?

V strateškem svetu za davke smo se samo dotaknili tega vprašanja. Osredotočili smo se na ukrepe, ki jih lahko damo v javno razpravo do konca maja, da začnejo veljati s prihodnjim letom. Če bi verjeli, da smo sposobni uskladiti stališča glede obdavčitve premoženja, bi ga dali v ta paket. Ampak se je že na drugem ali tretjem sestanku izkazalo, da ta debata zaradi vseh interesov prebivalcev zahteva več časa. Z njo začenjamo v prihodnjih tednih in mesecih.

V delovni skupini pa ste govorili o tem?

Tudi tam smo se te teme samo dotaknili. 

Na sestankih z gospodarskimi združenji je večina udeležencev naklonjena uvedbi obdavčitve premoženja oziroma nepremičnin. Za zaprtimi vrati je pogosto velik konsenz, pred javnostjo pa se ljudje ne želijo izpostaviti. To nekako tudi razumem. Na koncu se izpostavljajo predvsem tisti, ki so prizadeti.

V pravkar objavljenih izhodiščih predvidevate tudi skrajšanje postopka vrednotenja nepremičnin. Ali je to priprava na nepremičninski davek v drugem paketu, ki ga napovedujete?

Še pred obdavčitvijo nepremičnin se moramo vprašati, ali imamo ustrezne podatke. Tu je ključna institucija Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs), ki jo čaka še nekaj dela, da bodo drugo leto na voljo vsi potrebni podatki, kar je deloma povezano tudi s financiranjem Gursa. 

Zdi se, da vas je pri oblikovanju prvega paketa vodil pragmatizem, da ste ponudili nekaj, o čemer bi se lahko v koaliciji hitro uskladili, in ne celovito reformiranje davčnega področja, ki bi prineslo večje spremembe za ljudi in podjetja, ampak tudi težje in dolgotrajnejše usklajevanje. To napovedujete za drugi paket, za katerega pa imate zdaj še manj časa. Pravite, da bo pripravljen do konca leta, vmes je poletje …

Tudi v okviru strateške skupine za davke so različni pogledi, koliko časa potrebujemo. Nekateri menijo, da je za resno reformo potrebnih osem let, so pa tudi taki, ki menijo, da gredo stvari prepočasi. Jaz ves čas govorim, da pri načrtovanju ukrepov upoštevamo tudi vidik mandata, a ne na način, da moramo do konca mandata nujno vse izpeljati, temveč da delamo tako, da bo naslednik lahko delal dalje.

Danes nimamo cilja, da bo uvedba s 1. januarjem 2026. Lahko je tudi 1. januar 2028, samo, da bo to narejeno tako, da naslednik ne bo pustil predlogov v predalu in začel znova. Verjamem, da mandati ne smejo biti ovira, da ključnih stvari v tej državi ne izpeljemo. 

Davčne spremembe so kompleksne, pa ne toliko z vidika razumevanja, kot zato, ker za sabo potegnejo veliko interesov. Vsak ima mnenje o tem.

Klemen Boštjančič, minister za finance
“Prepričan, da bi morala tudi v primeru ukinitve regulacije marž za trgovce z naftnimi derivati država sprejeti neke druge ukrepe. Ta trg ni konkurenčen,” pavi finančni minister Klemen Boštjančič (Foto: Jan Gregorc/N1)

Kako živahna so koalicijska usklajevanja glede izhodišč za davčne spremembe? Recimo, tako Levica kot SD sta napovedovali rešitve za udeležbo delavcev pri dobičku, česar v predlogu ni. Črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, bo težava za diplomate in s tem zunanje ministrstvo Tanje Fajon iz SD. 

Konec prejšnjega tedna smo grobe predloge predstavili koaliciji in naleteli na pozitiven odziv. Upam si celo trditi, da so bili presenečeni, predvsem nad temi razvojno naravnanimi ukrepi, ki smo jih uspeli oblikovati.

Do zdaj nimam kakšnih negativnih informacij, da kaj ne bi bilo v redu. Do petka imajo čas za odziv, sicer pa bomo v petek ali ponedeljek zakonodajni paket poslali v javno obravnavo za 30 dni, tako da bo še čas za razpravo z vsemi. Nekaj interesnih združenj se je že najavilo, na vse pripombe se bomo odzvali. Pričakujem, da bo v tem mesecu dni tudi še kakšen predlog iz koalicije.

Podpora regulaciji marž na naftnih derivatov

V zadnjem času je bilo več pozivov naftnih trgovcev po ukinitvi državne regulacije marž. Glede na to, da je država uvedla regulacijo za krotenje inflacije in blažitev energetske krize, in glede na to, da ne prvo ne drugo ni več težava, zakaj regulacijo podaljšujete?

Področje regulacije cen naftnih derivatov vsebinsko ne sodi pod ministrstvo za finance, temveč je v pristojnosti ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Slovenski trg naftnih derivatov je eden najbolj oligopolnih v Evropi. Razlogi so zgodovinski, dolgo smo imeli dva trgovca, danes so trije, a dva močno izstopata. To je razlika v primerjavi z večino evropskih držav, že z Avstrijo ali Italijo. Na avstrijskih vpadnicah v mesta imaš praviloma konkurenco, v Sloveniji je to zelo redko. 

Razlog za regulacijo sta bili v osnovi res energetska kriza in inflacija, kako bo šlo naprej, pa težko napovedujem. Naj pa opozorim, da cene na avtocestnih bencinskih črpalkah niso regulirane. Na Hrvaškem so. 

Torej ne glede na to, da ste nekako skrbnik SDH, ki je upravljavec naložbe v Petrol, ta pa glasno poziva k spremembam regulacije, vi tega na boste podprli?

Stvar je kompleksna, ni črno-bela. Razumem argumente za regulacijo. Kot sem dejal, sem prepričan, da bi morala tudi v primeru ukinitve regulacije država sprejeti neke druge ukrepe. Ta trg ni konkurenčen, vstop za morebitne nove ponudnike je izrazito težek. Ne samo, da je drag, preprosto ni lokacij. Zelo malo verjetno je, da bi nekdo vstopil na ta trg drugače kot z nakupom enega od obstoječih ponudnikov. Zaradi okoljskih zahtev je še težje graditi nove bencinske črpalke, tako da smo obsojeni na ta oligopol. Država mora to uravnotežiti.

Kako bomo zniževali dolg

Ena od novitet fiskalnih pravil, ki so znova stopile v veljavo z letošnjim letom, je, da se bo za vsako državo posebej pripravila projekcija, kako naj bi se zmanjševal javni dolg na srednji rok. Pogajanja z Evropsko komisijo naj bi se začela poleti. Za kaj se bo zavzemala Slovenija?

Že lani, ko so se sprejemala ta pravila, smo bili zelo aktivni. Pravila so na eni strani bolj fleksibilna, na drugi pa manj. Proračuni bodo precej bolj zacementirani za štiri leta vnaprej. Ko bo vlada nastopila mandat, bo določila smer, pozneje pa bo imela bistveno manj možnosti spreminjanja strategije kot doslej.

Določeno bo, kako se bo zniževal dolg. Slovenija sodi med srednje zadolžene države, tako da bomo morali verjetno dolg zniževati za pol odstotne točke letno.

Določena pa bo tudi zgornja meja odhodkov proračuna. To v resnici pomeni ogromno spremembo glede na danes. Morda bo za ministra za finance malo lažje, saj se ne bo treba vsako leto intenzivno pogajati o zgornji meji odhodkov, po drugi strani pa bo verjetno trša debata znotraj resorjev, kaj so prioritete.