Industrijo po omrežninski reformi boli izguba pomembne olajšave

Največjim industrijskim podjetjem se je, kot je bilo napovedano, z omrežninsko reformo močno dvignil strošek na tej postavki. Ta teden smo že pisali o primeru Iskre, kjer je bila omrežnina za november, torej prvi mesec visoke sezone, za 64,4 odstotka višja kot septembra. Medtem bodo v Danfoss Trati na letni ravni plačevali nekoliko manj.

Da bo industrija plačevala več, je agencija za energijo napovedovala pred uvedbo novega sistema. Projekcije so kazale, da bo omrežnina za industrijske odjemalce na visoki napetosti močno višja, tudi za 100 odstotkov ali več. A na agenciji za energijo so se ves čas ‘branili’, da je strošek omrežnine pri teh odjemalcih med tremi in štirimi odstotki skupnega stroška, tudi po novem sistemu pa naj ne bi presegel petih odstotkov celotnega stroška energentov, ki je še vedno najbolj odvisen od tega, kdaj in po kakšni ceni je podjetje zakupilo elektriko.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so odgovarjali, da dvig stroškov ni tako povezan z omenjeno boniteto kot z dvigom tarifnih postavk za energijo na napetostnih nivojih srednje in visoke napetosti.

Novembra štirikrat višji strošek

V Slovenski industriji jekla (SIJ), ki je eden največjih porabnikov elektrike pri nas, po dveh mesecih visoke omrežninske sezone pravijo, da se jim je omrežninski strošek močno povečal.

Za primer navedejo podatek za proizvajalca jekel SIJ Acroni. “V mesecu oktobru se je SIJ Acroniju, največji družbi v skupini SIJ, strošek omrežnine po novih obračunskih tarifah za električno energijo povišal za približno 2,7-krat, v mesecu novembru pa za približno 3,8-krat, v primerjavi z mesecem septembrom, ko je še veljal predhodni sistem obračuna omrežnine,” pravijo.

Spomnimo, da je oktobra, le malo po uvedbi novega sistema, SIJ v proizvodnih družbah uvedel skrajšan delovnik, med razlogi za krčenje pa poleg ohlajanja in posledičnega zmanjšanja povpraševanja, poplave poceni kitajskega jekla ter geopolitične nestabilnosti omenil tudi stroške omrežnine.

Odprava olajšave

Med razlogi, zakaj so nekatera industrijska podjetja bolj občutila omrežninsko reformo, je ta, da je bila z njo ukinjena posebna boniteta. Gre za tako imenovano kritično konično obremenitev. Boniteta naj bi, kot je pred časom dejala direktorica agencije Duška Godina, koristila velikim porabnikom, kot so železarne in livarne.

Če so ta velika industrijska podjetja v določenem delu dneva ugasnila velike porabnike (denimo elektrolizo v Talumu, dokler so jo še imeli, ali obločne peči v železarnah), so lahko močno znižala strošek omrežnine. Pri tem dodajmo, da je imel korist tudi operater omrežja, saj je na ta način lahko vplival na to, kdaj in kolikšna bo največja konična obremenitev. Namen olajšave je bil preusmeriti velike odjemalce na čas zunaj konic.

Podjetja so plačevala manj, kot bi morala, je dejala Godina, druga podjetja pa za to boniteto niti niso vedela. Ker v novem sistemu bonitete ni več, bo zanje dvig stroška omrežnine torej večji.

Pomagajo si z digitalizacijo

V SIJ pravijo, da sprememba omrežnine prihaja v zanje neprimernem času. “Uvedba novega sistema za obračun omrežnine v Sloveniji zgodila po energetski krizi v Evropi, ki je cene energentov sicer umirila, a na dva do trikrat višji ravni kot pred krizo. Oboje močno vpliva na konkurenčnost celotne slovenske energetsko intenzivne industrije na mednarodnih trgih,” povedo.

V novem sistemu proizvodnje jekla ne morejo prilagajati na način, da bi nevtralizirali povišan strošek omrežnine. “Industrija, ki dela kontinuirano 24 ur in sedem dni v tednu, se ne more prilagajati z izogibanjem proizvodnje v dražjih časovnih blokih. Poleg tega pa bi to prineslo tudi večje fiksne stroške,” pravijo.

Z vzpostavitvijo informacijskega sistema za spremljanje porabe električne energije, optimizacijo odjema in stroška električne energije ter omrežnine za celotno skupino SIJ se nadejajo vsaj delnemu prilagajanju, ki pa bo po njihovih navedbah “imelo manjši optimizacijski učinek”.

V SIJ pozdravljajo zamik uvedbe obračunavanja preseganja obračunske moči. Kot pravijo, pa bi bil dobrodošel tudi zamik uvedbe vseh drugih sprememb tarif in sistema obračuna, ki posledično pomenijo dvig stroška omrežnine za nas.

“Spodbujati bi morali nižanje konične porabe”

Podjetju Alpacem Cement, nekdanjem Salonitu, se je zaradi uvedbe novega obračunavanja omrežnin v letu 2024 omrežnina povečala za 3,5-krat glede na leto 2023.

Tudi oni opozorijo na odvzeto olajšavo. “Po starem sistemu smo imeli različni porabniki (oziroma distribucije) konično moč v različnih časovnih intervalih, ki so obsegali dve uri na dan. Zato smo bili v preteklem sistemu stimulirani nižati moč v času konične obremenitve elektroenergetskega omrežja. Vedeti moramo, da je v Sloveniji izrazit porast porabe električne energije v jutranji in večerni konici. Menimo, da bi sistem moral spodbujati nižanje obremenitve v času konice, za kar pa nov omrežninski sistem v ničemer ni primeren,” pravijo v podjetju, ki ga vodi Tomaž Vuk.

Po njihovem mnenju nov omrežninski sistem ne prinaša koristi za omrežje, saj prilagajanje največjih porabnikov ni več mogoče. “Če želimo ohraniti proizvodnjo v cementarni, prilagajanje ni mogoče, saj gre za kontinuiran proizvodni proces, ki poteka 24 ur na dan. Pričakovati od industrije, da bo proizvodnjo ustavila podnevi kar za 13 ur vsak dan, ko je omrežnina najvišja, je nerealno,” sklenejo.

Pravniki: Gre za nesorazmeren in protipraven poseg

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v danes predstavljeni analizi učinkov omrežnin ugotavlja, da so se te najbolj povečale odjemalcem na visokonapetostnem omrežju (taka sta tudi SIJ Acroni in Alpacem Cement). Tu je povprečen dvig stroška na letni ravni 163 odstotkov.

Tudi na srednji napetosti so odjemalci z visokimi dvigi. Kot navaja GZS, je:

• pri uporabniški skupini 2 – na srednji napetosti (2.500 letnih obratovalnih ur) ocenjeni povprečni dvig na letni ravni 120 % (med -20 odstotkov in 587 odstotkov),
• pri uporabniški skupini 2 – na srednji napetosti je dvig povprečno 63-odstoten (med -21 odstotkov in 986 odstotkov),
• pri uporabniški skupini 3 – na srednji napetosti na zbiralkah pa 48-odstoten (med 7 odstotkov in 90 odstotkov). 

GZS ob tem sporoča, da pravno mnenje, ki ga je naročila zbornica, “poudarja vprašanje skladnosti akta z ustavo v več delih, saj novi sistem omrežnin nesorazmerno in protipravno posega v pravice podjetij”. Zbornica sicer ne navaja, ali načrtuje kakšne pravne ukrepe.

Vladi in agenciji predlaga, da začasno vzpostavita star sistem obračuna omrežnin, v tem času pa pripravi nov akt z ustrezno spremenjeno metodologijo ter oceno učinka Hkrati zbornica želi, da regulator zagotovi večletno prehodno obdobje. Pri vse tem pa poziva, da se “pri novem sistemu upoštevajo tudi specifike in potrebe gospodarstva ter breme aktivnega odjema bolj sorazmerno porazdeli med odjemalce in elektro operaterje”.