Bomo kitajske električne avtomobile po evropskih volitvah kupovali dražje?

Evropska unija pripravlja odgovor na poceni kitajska električna vozila, ki so lani preplavila enotni trg, a bo z odločitvijo o morebitni uvedbi carin počakala do evropskih volitev. Cenejša konkurenca preti evropskim proizvajalcem avtomobilov, ki se v električni ponudbi težko kosajo s kitajskimi tekmeci.

Po devetmesečni preiskavi kitajskih subvencij za proizvajalce električnih vozil, ki jo je Evropska komisija začela 4. oktobra lani, je bila odločitev pričakovana 5. junija. Toda po poročanju Der Spiegla in Reutersa se je krajši zamik zgodil, da tematika ne bi preveč vplivala na volilno kampanjo za evropske volitve, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem.

Preiskava lahko traja do 13 mesecev, po 9 mesecih – ki se iztečejo 4. junija – pa lahko Komisija uvede prve protisubvencijske carine, pojasnjujejo pri izvršnem organu EU. Marca je Komisija prosila carinske organe, naj beležijo uvoz električnih vozil iz Kitajske, kar bi lahko kazalo na priprave za uvedbo carin.

Pod drobnogledom so zlasti trije proizvajalci iz Kitajske – največji BYD, državni SAIC in Geely, ki ima v lasti tudi švedski Volvo. Komisija preverja, ali so prejemali državne pomoči, ki so “izkrivile” trg električnih vozil.

Preverili smo, kako visoke carine bi lahko uvedla Komisija in kako se te primerjajo z ameriškimi. Ameriški predsednik Joe Biden je 14. maja namreč dvignil carine na vrsto strateško pomembnih kategorij izdelkov iz Kitajske, vključno z električnimi vozili. S tem je še zaostril carine, ki jih je v letih 2018 in 2019 v okviru trgovinske vojne s Kitajsko uvedel njegov predhodnik in vnovični kandidat za predsednika ZDA Donald Trump.

Bodo carine prenizke?

Ameriška raziskovalna agencija Rhodium Group, ki se ukvarja z vprašanji Kitajske, podnebnih sprememb in energetike, ocenjuje, da se bo Komisija odločila za carine na kitajska električna vozila v višini 15–30 odstotkov. To bo premalo, pravijo.

“Tudi če bodo dajatve na višji meji tega razpona, bodo nekateri kitajski proizvajalci še vedno lahko ustvarjali dobičke pri avtomobilih, ki jih izvažajo v Evropo, zaradi znatnih stroškovnih prednosti, ki jih uživajo. Dajatve v razponu od 40 do 50 odstotkov – verjetno celo višje za vertikalno integrirane proizvajalce, kot je BYD – bi bile verjetno potrebne, da bi evropski trg postal neprivlačen za kitajske izvoznike električnih vozil,” so v začetku maja zapisali raziskovalci pri Rhodiumu.

Med razlogi za oceno med 15 in 30 odstotkov naštevajo povprečne carine v preteklih odločitvah o Kitajski, ki so znašale okrog 24 odstotkov. Višje so bile le v primerih, ko je šlo za podjetja v državni lasti – denimo na področju jekla – ali ko podjetja niso sodelovala s preiskovalci. Kot drugi razlog navajajo, da trije kitajski proizvajalci električnih vozil, ki jih je Komisija vzela pod drobnogled, sodelujejo s preiskavo.

A kot poroča Politico, je Komisija v pismih, datiranih 23. aprila, opozorila vse tri kitajske proizvajalce, da s preiskovalci niso delili dovolj informacij o subvencijah, operacijah in dobavnih verigah. To bi lahko pomenilo, da jih čaka višja uvozna dajatev, saj se bo Bruselj brez posredovanih informacij odločal na podlagi “dostopnih dejstev”.

Trenutno carine za kitajska električna vozila znašajo 10 odstotkov. Vsakih dodatnih 10 odstotkov bi kitajske izvoznike na podlagi lanskih trgovinskih podatkov stalo približno 920 milijonov evrov na leto, navaja Reuters.

Hiter prodor

Prodor kitajskih električnih vozil na evropski trg je bil hiter, saj se je uvoz med letoma 2019 in 2023 skoraj potrojil. Leta 2019 so kitajska vozila pomenila slabih sedem odstotkov evropskega uvoza, lani pa petino. V istem času se je evropski izvoz na Kitajsko povečal le za 0,4 odstotka.

Lani je EU uvozila za 11,5 milijarde evrov kitajskih električnih vozil, kar je bilo 37 odstotkov celotnega uvoza električnih vozil. Spor neti zlasti cenovni razkorak med domačimi in tujimi proizvajalci. Volkswagnov električni model ID.4 se v Evropi proda za skoraj 50 odstotkov več kot na Kitajskem, BYD pa za svoj model Seal U Comfort v EU zaračuna skoraj dvakratnik kitajske cene. Kitajski proizvajalci namreč poskušajo nadomestiti izgubo dobička na zasičenem kitajskem trgu z zaračunavanjem višjih cen v EU.

Evropska avtomobilska industrija, ki pomeni sedem odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda (BDP), je razdeljena glede uvedbe carin. Nemški proizvajalci avtomobilov, ki so bolj odvisni od Kitajske, nasprotujejo carinam v strahu pred povračilnimi ukrepi azijske velesile, manj odvisni francoski proizvajalci pa jih podpirajo, pojasnjujejo pri Rhodiumu.

Konec januarja je Kitajska odprla protidumpinško preiskavo na uvoz žganih pijač iz Evrope, kar so poznavalci videli kot odgovor na francosko lobiranje za uvedbo carin proti kitajskim električnim vozilom. Francija je glavna izvoznica alkoholnih pijač iz EU na Kitajsko.

Ameriška zaostritev

Precej ostrejša je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki je odprta na več frontah, od polprevodnikov in tehnologije za njihovo proizvodnjo do jekla, aluminija, baterij za električna vozila in tudi električnih vozil samih. V zadnji zaostritvi je Bidnova administracija med drugim dvignila uvozno dajatev na kitajska električna vozila s 25 na 100 odstotkov, čeprav je že obstoječa raven uspešno odvračala kitajske proizvajalce od izvoza v ZDA.

Ukrep zajema kitajski uvoz v vrednosti dobrih 18 milijard dolarjev oziroma pet odstotkov celotnega uvoza iz te države. Od tega daleč največji delež pomenijo litij-ionske baterije, medtem ko kitajska električna vozila pomenijo okrog 385 milijonov dolarjev. ZDA so lani iz Kitajske uvozile le dobrih 12 tisoč kitajskih električnih vozil. Skupni uvoz električnih vozil v ZDA je znašal okrog 24 milijard dolarjev, kar pomeni, da kitajska električna vozila pomenijo le poldrugi odstotek uvoza.

Po mnenju raziskovalcev pri Rhodium Groupu bi lahko Kitajska vrnila udarec z enakimi carinami na ameriške avtomobile. "ZDA so leta 2023 na Kitajsko izvozile avtomobile v vrednosti 6,2 milijarde dolarjev. Glede na obstoječe presežne zmogljivosti v kitajskem avtomobilskem sektorju bi Kitajska zlahka posnemala 100-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz ZDA brez resne škode za lastne potrošnike," so zapisali v poročilu.

Kitajska gospodarska zbornica je v izjavi 21. maja že zagrozila s povračilnimi carinami na avtomobile iz ZDA in EU. Do ameriške poteze je bil kritičen tudi kitajski zunanji minister Vang Ji, ki je dejal, da so "nekateri v ZDA izgubili razum v prizadevanjih, da bi zagotovili unipolarno ameriško prevlado".

Tekma na izpadanje

V kitajski avtomobilski industriji se dogajajo seizmični premiki. Po dveh desetletjih rasti sektorja električnih vozil na račun državne podpore se več kot 200 proizvajalcev zdaj sooča z upočasnjeno rastjo povpraševanja in presežno ponudbo, ki bo po oceni strokovnjakov vodila v konsolidacijo sektorja.

Do konca desetletja bi lahko na trgu ostalo manj kot pet ponudnikov, je napovedal Richard Yu, direktor potrošniške divizije pri Huaweiu. Kitajski tehnološki velikan je sklenil partnerstva z več avtomobilskimi podjetji za proizvodnjo električnih vozil.

Na zasičenost največjega trga na svetu se je odzvala tudi ameriška Tesla, saj so kitajski tekmeci z nizkimi cenami začeli ogrožati njen primat. Podjetje, ki ga vodi ustanovitelj Elon Musk, je oktobra 2022 sprožilo cenovno vojno s spustom cene svojih najbolj priljubljenih modelov 3 in Y za devet odstotkov. V 2023 so Tesli sledili številni tekmeci.

Cenovna vojna je bolj prizadela zahodne tekmece kot kitajske. BYD na primer ponuja trikrat nižje cene od Tesle na Kitajskem, tudi po Teslinih popustih. BYD-jev najcenejši model na Kitajskem stane manj kot 10 tisoč dolarjev, Teslin Model 3 pa po rezu stane več kot 32 tisoč dolarjev.

Padajoči dobički

Pocenitve so zmanjšale dobičkonosnost. Po podatkih kitajskega združenja proizvajalcev avtomobilov (CAAM) je lani povprečna stopnja dobička kitajske avtomobilske industrije padla na pet odstotkov. To je najnižja raven v zadnjem desetletju.

Zasičen domači trg, umirjanje povpraševanja in padajoči dobički so kitajske proizvajalce električnih vozil vodili v krepitev izvoza. Zaradi že uvedenih carin v ZDA se je kot najboljša destinacija izkazala EU, kot trg z visoko kupno močjo in ambicioznimi cilji razogljičenja.

Tu lahko kitajski ponudniki zahtevajo višje cene. BYD ustvari približno 14.300 evrov dobička z vsakim modelom Seal U, ki ga proda v EU, v primerjavi s 1.300 evrov za isto vozilo, prodano na Kitajskem. To pomeni, da BYD zasluži 13 tisoč evrov več z vsakim prodanim modelom v EU.