Mali delničarji žugajo z ustavno presojo novega zakona o bančnih izbrisih

Novice Forbes Slovenija 23. maja, 2024 16.45
featured image

Državni zbor je potrdil zakon za ureditev učinkovitega sodnega varstva v bančnih izbrisih. A ta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) bančnim razlaščencem tega ne omogoča.

23. maja, 2024 16.45

Zakon za ureditev učinkovitega sodnega varstva v bančnih izbrisih, ki ga je državni zbor potrdil danes, po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) bančnim razlaščencem tega ne omogoča. “Sporna je zlasti omejitev odškodnine na 60 odstotkov,” so izpostavili. Po pisanju STA so mali delničarji napovedali, da bo zakon znova romal v presojo ustavnosti.

“V Društvu MDS menimo, da zakon podaljšuje rok rešitve še najmanj za dve leti, če bo predhodno prestal najverjetnejšo presojo določenih členov zakona na ustavnem sodišču,” so zapisali v sporočilu za javnost. Po njihovih navedbah odškodnina ne more biti omejena na 60 odstotkov.

Dvomi o posebnih skupinah strokovnjakov

Nepotrebna se jim zdi zakonska možnost za ustanovitev posebne skupine strokovnjakov. Ta bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, višji od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

“Če bi izračunali le preneseno premoženje na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in prodano v tem času ter preostanek, ki je prenesen na Slovenski državni holding, enačba pokaže, da bi delničarji in obvezničarji dobili več kot nič, če bi že v začetku opredelili DUTB kot stečajnega upravitelja saniranih bank,” so navedli.

V MDS se vseskozi zavzemajo za poravnavo, še navaja STA. “Ministrstvu za finance smo avgusta 2023 poslali predlog zakona, ki bi omogočal zunajsodno poravnavo na način, da vsi izbrisani dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice na zadnji dan leta 2012, pri Banki Celje pa leta 2013,” so zapisali. Za eno delnico Nove KBM bi dobili 4,92 evra, NLB 58,40 evra, Abanke Vipa 23,44 evra, Banke Celje pa 80 evrov. Poplačilo obveznic bi bilo medtem po njihovem predlogu v višini 100 odstotkov.