Komu dolguje Slovenija in zakaj je to pomembno

Slovenija prvič izdaja obveznice, ki so na voljo izključno državljanom. Nakup je omejen na največ 100 tisoč evrov, medtem ko je minimalni vložek tisoč evrov, kupec pa mora odpreti tudi trgovalni račun.

Pri komu pa smo se zadolževali do zdaj? Kdo so kupci naših obveznic?

Največ kupcev iz EU

Slovenski javni dolg je po podatkih finančnega ministrstva konec lanskega leta znašal 39,8 milijarde evrov.

Država se praviloma zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih, kar se odraža tudi v strukturi njenega dolga. Struktura kupcev naših obveznic na primarnem trgu (torej, ko jih država izda) na zadnji dan lanskega septembra namreč kaže, da so slabo desetino celotne vrednosti dolga, okoli 3,6 milijarde evrov, kupili domači vlagatelji. Med temi izstopajo poslovne banke, ki so kupile za 2,4 milijarde evrov obveznic.

Za 800 milijonov evrov obveznic imajo v lasti zavarovalnice in pokojninski skladi, 166 milijonov evrov nefinančne družbe, torej podjetja. Za 137 milijonov evrov obveznic pa so imela že pred izdajo ljudskih obveznic v lasti gospodinjstva.

Glavnino obveznic pa v primarni izdaji kupijo tuji vlagatelji, večinoma iz Evropske unije (EU). Ti so kupili za 29,3 milijarde evrov obveznic, veljavnih na zadnji septembrski dan lanskega leta, vlagatelji iz tretjih držav in mednarodne organizacije pa za 6,8 milijarde evrov. Delež dolga v lasti nerezidentov narašča vse od vstopa Republike Slovenije v evrsko območje leta 2007, ko je evrski dolžniški kapitalski trg postal domači trg.

Vse večji del v lasti Banke Slovenije

Upoštevajoč nakupe na primarnem trgu je razmerje med rezidenti in nerezidenti torej močno v prid nerezidentom. A od leta 2015 Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke na sekundarnem trgu odkupujejo vrednostne papirje držav (tako imenovani program PEPP).

V okviru tega programa sta Banka Slovenije, v manjšem delu pa tudi ECB, na sekundarnem trgu odkupili veliko maso slovenskih obveznic. Banka Slovenije je tako danes lastnica 35 odstotkov našega javnega dolga (okoli 13 milijard evrov).

Posledično je, kot pravijo na ministrstvu, ocenjeno dejansko razmerje v imetniški strukturi obveznic Republike Slovenije med rezidenti in nerezidenti v deležu 45 proti 55 odstotkov. Kot navedeno, pa centralna banka lahko obveznice kupuje le na sekundarnem trgu.

Kaj vemo o kupcih obveznic

Na ministrstvu za finance nam podatka, kdo na primarnem trgu kupuje naše obveznice, niso razkrili, ker da da gre za poslovno skrivnost vlagateljev. Ti namreč, kot so navedli na ministrstvu, obveznice kupujejo v skladu s svojo strategijo, njihovo razkritje pa bi lahko te ali potencialne bodoče vlagatelje odvrnilo od nakupov naših dolžniških vrednostnih papirjev.

Poslali pa so nam regionalno in institucionalno strukturo kupcev slovenskih obveznic, ki so veljale na dan 30. september 2023. Največji delež kupcev prihaja z območja Nemčije in Avstrije, skupaj skoraj četrtina, ter Združenega kraljestva in Irske (22 odstotkov).

Gledano po tipu vlagatelja pa največji delež pomenijo upravljavci premoženja (46 odstotkov) in banke (28 odstotkov).

Pa je sploh pomembno, komu država dolguje?

"Po mojem mnenju je pametno, da ima država javni dolg porazdeljen med rezidente in nerezidente," pravi Mojmir Mrak, profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kot pravi, pa je morda še bolj pomembno, na osnovi katerih jurisdikcij so obveznice izdane. Slovenija je večino obveznic izdala na mednarodnih finančnih trgih, tako da te izdaje temeljijo na tujih jurisdikcijah. Na vprašanje, zakaj je to pomembno, sogovornik pojasni, da ima v primeru dolžniških problemov država v procesu morebitnega prestrukturiranja dolga več manevrskega prostora, če dolg temelji na nacionalni jurisdikciji. Kot primer navede grško prestrukturiranje dolga v dolžniški krizi pred desetimi leti ter lanski primer švicarske banke Credit Suisse.

Spomnimo, da je Grčija leta 2012 – po tem, ko je dve leti hodila po robu plačilne nesposobnosti – izvedla največje prestrukturiranje državnega dolga v zgodovini. Njen dolg je takrat znašal 205 milijard evrov. Ker je bilo približno 86 odstotkov zasebnih vrednostnih papirjev izdanih v skladu z grško zakonodajo, je parlament v zakonodajo s področja obveznic retroaktivno (torej z veljavnostjo za nazaj) vključil klavzule o kolektivnem ukrepanju in s tem omogočil, da je (domača) večina upnikov odobrila program delnega odpisa dolga, ki je zavezoval tudi manjšinske upnike.

"Izdajo tako imenovanih 'ljudskih obveznic' podpiram, saj jo vidim kot enega prvih, a žal redkih korakov na dolgi poti vzpostavitve dinamičnega domačega finančnega trga."

Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU

Ustrezna porazdelitev

Profesor Mrak sicer ocenjuje, da so upniki Republike Slovenije primerno geografsko in institucionalno porazdeljeni. Da so to na primarnem trgu predvsem nerezidenti, pa je po njegovem mnenju logično glede na obseg zadolževanja, finančni potencial rezidentov Republike Slovenije in tudi – tako pravi – "dokaj rudimentarno" razvitost finančnega trga v Sloveniji.

Prav zaradi zadnjega podpira tudi aktualno izdajo ljudskih obveznic. "Vidim jo kot enega prvih, a žal redkih korakov na dolgi poti vzpostavitve dinamičnega domačega finančnega trga. Država bi se danes lahko na mednarodnih finančnih trgih zadolžila po nižji obrestni meri, kot je tista, ki jo ponuja za pravkar izdano obveznico na domačem finančnem trgu. Kot rečeno, pa je prav, da se je odločila za ta korak v kontekstu razvijanja domačega finančnega trga. Sam bi si želel, da bi se to zgodilo že prej, a bolje zdaj kot še pozneje."

Po mnenju Mraka sicer zakladnica ministrstva za finance zelo dobro upravlja z javnim dolgom Republike Slovenije. "Seveda ne določa politike o tem, koliko se zadolževati za pokrivanje javnofinančnih primanjkljajev, ima pa ključno vlogo pri tem, kako se zadolževati in seveda kako upravljati z javnim dolgom," sklene sogovornik.