Kitajska EU grozi s protiukrepi zaradi dajanja prednosti evropskim izdelkom
Kitajske oblasti so se ostro odzvale na marca predstavljeni predlog pravne podlage, ki bi omogočil prednostno obravnavo določenega evropskega blaga pri porabi javnega denarja v EU. V Pekingu v njem vidijo oviro za investicije in diskriminacijo podjetij iz tretjih držav. Če njihovi pomisleki ne bodo upoštevani, grozijo s protiukrepi.
Po prepričanju Kitajske predlogi vsebujejo resne ovire za investicije in predstavljajo institucionalno diskriminacijo kitajskih investitorjev v nekaterih ključnih sektorjih, kot so izdelava baterij oz. hranilnikov energije, električnih vozil in fotovoltaične tehnologije ter pridobivanje strateških surovin. Predstavljali naj bi tudi kršitev mednarodnih sporazumov ter bili uperjeni proti pošteni konkurenci.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je v današnji objavi za javnost po poročanju tujih tiskovnih agencij zapisalo, da so svoje pomisleke in predloge sprememb oz. črtanje zanje najbolj spornih delov predloga v Bruselj poslali minuli petek. Če jih bodo komisija in oba zakonodajalca v EU – Svet EU in Evropski parlament – ignorirali, v Pekingu grozijo s protiukrepi za zaščito interesov kitajskih podjetij.
EU očitke Pekinga zavrača
Na Evropski komisiji so danes v odzivu na očitke Pekinga poudarili, da si pri pripravi vseh zakonodajnih predlogov prizadevajo, da so ti povsem v skladu z internimi in mednarodnimi obveznostmi EU, vključno s tistimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Dodali so, da se pri pripravi zakonodaje posvetujejo z mednarodnimi partnerji, kolikor je možno, in tudi z veseljem prisluhnejo njihovim pogledom.
Evropska komisija je predlog v začetku marca potrdila v okviru prizadevanj za okrepitev konkurenčnosti gospodarstva EU. V skladu s predlogom t. i. akta o industrijskem pospeševalniku bi pri porabi javnega denarja prednostno obravnavali predvsem tisto blago, ki je bilo izdelano v državah članicah EU.
Na javnih naročilih bi po predlogu Evropske komisije sicer kot “narejeno v uniji” obravnavali tudi blago, izdelano v tretjih državah, do katerih ima EU zaveze v okviru sporazuma o javnem naročanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in prostotrgovinskih sporazumov. Skupaj gre za okoli 40 držav, od tega jih je približno polovica del sporazuma WTO.
Če bi komisija ugotovila, da tretja država evropskim podjetjem ne omogoča dostopa do javnih sredstev, bi lahko za to državo zaprla dostop do evropskega trga.
Načelo “narejeno v uniji” bi bilo po predlogu omejeno na ključne industrijske panoge, in sicer proizvodnjo cementa, aluminija ter tehnologij z neto ničelnimi izpusti, kot so baterije, sončni paneli, vetrne elektrarne, toplotne črpalke, pa tudi jedrske tehnologije.
Akt o industrijskem pospeševalniku obenem dopolnjuje sveženj zakonodaje o podpori evropskemu avtomobilskemu sektorju in tudi na tem področju predvideva uporabo načela “narejeno v uniji”.
Električna vozila bodo morala biti glede na predlog sestavljena v EU, njihove baterije bodo morale vključevati vsaj tri komponente, izdelane v EU ali pri zaupanja vrednih partnerjih. To bo veljalo tudi za 70 odstotkov preostalih delov. Tri leta po uveljavitvi se bodo določila zaostrila.
Predlog akta vključuje tudi posebne pogoje za tuje neposredne naložbe, vredne nad 100 milijonov evrov, v strateške sektorje, kot so baterije in električna vozila.
