Evropski laboratorij za nov projekt prvič išče zasebni denar

Fiziki pri evropskem laboratoriju za jedrske raziskave CERN so pred štirinajstimi leti odpirali šampanjec, ker so z velikim hadronskim trkalnikom delcev (large hadron collider – LHC) potrdili obstoj Higgsovega bozona, ki je pomenil preboj v razumevanju ustroja vesolja. A za nadaljnja odkritja znanstveniki potrebujejo še večji trkalnik, zato zbirajo denar, tokrat prvič tudi od zasebnih donatorjev, poroča Bloomberg.

Prihodnji krožni trkalnik (future circular collider – FCC) bi bil krožnica z obsegom 91 kilometrov okrog Ženevskega jezera in okoliških Alp. To bi občutno preseglo LHC, ki ima obseg okrog 27 kilometrov in teče na meji med Švico in Francijo. Večji obseg bi omogočil ultra natančne meritve trkov protonov.

Z večjim obsegom pride tudi višja cena, ki je ocenjena na 15 milijard švicarskih frankov (16,3 milijarde evrov). To je izziv za institucijo, ki se od svoje ustanovitve leta 1954 zanaša na financiranje 25 držav članic. Mnoge izmed teh držav se sedaj spopadajo s finančnimi težavami, zlasti ob preusmerjanju naložb v obrambno industrijo.

CERN se je zato prvič v svoji zgodovini obrnil k zasebnim vlagateljem, ki so za nov projekt po poročanju Bloomberga prispevali približno milijardo dolarjev. Eden izmed teh je John Elkann, glavni dedič ustanovne družine proizvajalca avtomobilov Fiat, družine Agnelli. “CERN bo na koncu obstajal le, če si bodo države želele, da obstaja,” je dejal. Med vlagatelji sta tudi nekdanji glavni izvršni direktor Googla Eric Schmidt in francoski magnat telekomunikacij Xavier Niel.

Kaj bo z ameriškim in britanskim financiranjem

ZDA niso ena izmed članic CERN-a, a zaradi njegove vodilne vloge v teoretični fiziki vseeno prispevajo k proračunu laboratorija, saj jim to omogoča, da tja pošiljajo doktorske študente in profesorje iz lastnih vodilnih laboratorijev. Za eno nedavnih nadgradenj hadronskega trkalnika so prispevale 240 milijonov dolarjev.

Toda administracija Donalda Trumpa ima drugačne načrte in je predlagala zmanjšanje financiranja več mednarodnim organizacijam s sedeži v Ženevi. Ameriška Nacionalna znanstvena fundacija je predlagala 40-odstotno zmanjšanje financiranja za CMS in Atlas, dva ključna detektorja na LHC, za leto 2027, z 20 milijonov dolarjev na 12 milijonov dolarjev. Ministrstvo za energijo pa želi svoj proračun za fiziko visokih energij za leto 2027 zmanjšati za devet odstotkov.

Negotovo je tudi financiranje Združenega kraljestva, ki je za Nemčijo drugi največji donator in letno prispeva 170 milijonov funtov (196 milijonov evrov). Decembra je država odpovedala prispevek v višini 50 milijonov funtov (58 milijonov evrov) za projekt na področju antimaterije. Britanski svet za znanstvene in tehnološke objekte, ki bdi nad teoretičnimi raziskavami v državi, namerava v naslednjih štirih letih prihraniti približno 162 milijonov funtov iz letnega proračuna v višini 850 milijonov funtov.

Tiskovni predstavnik britanskega programa za raziskave in inovacije je za Bloomberg dejal, da se zavezanost Združenega kraljestva CERN-u ali njegovemu eksperimentalnemu programu ne spreminja.

Izziv za novega direktorja

Preusmeritev laboratorija k zasebnemu financiranju odraža dejstvo, da njegove ambicije zdaj presegajo to, kar lahko financira samo s prispevki držav članic. Po besedah generalnega direktorja CERN-a Marka Thomsona, ki je petletni mandat nastopil januarja letos, ​​bi FCC potreboval približno šest milijard dolarjev več, kot je na voljo v trenutnem proračunu.

Podpora Evropske komisije, zasebnih donatorjev in prispevki iz držav, kot sta ZDA in Japonska, bi lahko to vrzel zmanjšali na eno do dve milijardi dolarjev – toda pri tem “obstaja veliko če-jev”, pravi Thomson.

Direktorju se sicer ne zdi, da bi zasebni denar prišel z določenimi pogoji, saj ne pričakuje, da bi ti postali prevladujoč del proračuna. Dvakrat večja zaveza od trenutne v višini milijarde dolarjev bi še vedno izpolnjevala njegova merila za “podporni, a ne prevladujoči prispevek”, pravi.