Vse oči so uprte v Hormuško ožino, a ta ni največje ozko grlo za svetovno nafto

Zaprtje Hormuške ožine zaradi vojne na Bližnjem vzhodu je dvignilo cene nafte, plina in naftnih derivatov po vsem svetu, saj se skozi to ozko pomorsko pot steka približno petina svetovne proizvodnje nafte in utekočinjenega plina (LNG). A tankerji na poti do velikih azijskih uvoznic morajo običajno prečkati še eno ožino, ki beleži še večji pretok nafte kot Hormuška.

Gre za Melaško ožino oziroma Melaški preliv (Strait of Malacca, angl.) med otokom Sumatra, ki je del Indonezije, in Malajskim polotokom v jugovzhodni Aziji. Dolga je okrog 900 kilometrov, širina pa se giblje med 65 in 250 kilometri. Na najožji točki, v Singapurski ožini, pa znaša razdalja med obalama le 2,7 kilometra.

To je ena najprometnejših pomorskih poti na svetu, prek katere je lani potovalo več kot 100 tisoč ladij. Te prenašajo energente z Bližnjega vzhoda ali surovine iz Afrike gospodarstvom v vzhodni Aziji, kot so Kitajska, Japonska in Južna Koreja.

V drugo smer pa potujejo velike kontejnerske ladje z izdelki iz velikih azijskih proizvodnih držav za evropske trge, v manjši meri tudi Rusija svojo sankcionirano nafto po tej poti dostavlja Indiji.

Več nafte kot skozi Hormuz

Po podatkih ameriške agencije za podatke o energiji (EIA) je v prvi polovici lanskega leta skozi Melaško ožino potovalo 23,2 milijona sodov nafte na dan, kar je največji pretok med vsemi svetovnimi ozkimi grli v pomorski trgovini z nafto. To pomeni okrog 29 odstotkov pomorske trgovine z nafto. Hormuška ožina je na drugem mestu z 20,9 milijona sodov na dan v istem obdobju oziroma četrtino pomorske trgovine z nafto.

Od teh 23,2 milijona sodov je 70 odstotkov surove nafte, preostalo so derivati in plin. Približno 60 odstotkov pretoka nafte prispevajo bližnjevzhodne proizvajalke, članice kartela OPEC. To so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Irak. Tudi Iran kljub sankcijam izvaža nafto, ki prav tako potuje skozi ožino. Skoraj polovico (48 odstotkov) pretoka nafte skozi Melaško ožino potuje na Kitajsko, še kažejo podatki EIA.

Od uvedbe evropskih in ameriških sankcij na rusko nafto je Rusija svoj izvoz preusmerila na Kitajsko in v Indijo, slednjo pa oskrbuje tudi iz svojih pacifiških pristanišč preko Melaške ožine. Pretok je sicer spremenljiv, v prvi polovici lanskega leta je ruska nafta pomenila le dva odstotka pretoka skozi ožino.

Po podatkih Mednarodnega pomorskega urada piratstvo, ki vključuje poskuse tatvin in ugrabitev, ogroža tankerje v Melaški ožini, napadi na ladje pa so se po letu 2023 povečali, zlasti v bližini Singapurja. Ladje se sicer lahko ožini izognejo s plovbo skozi dve manjši ožini oziroma preliva, Sundski in Lomboški, ali okrog celotnega indonezijskega arhipelaga. Alternativna pot je tudi naftovod, ki potuje iz Mjanmara do severozahodne Kitajske.

Sedem ozkih grl

V prvi polovici 2025 je globalna proizvodnja nafte znašala okrog 104 milijone sodov na dan, 76 odstotkov teh količin oziroma skoraj 80 milijonov sodov pa je do kupcev prispelo po morju. Varne pomorske trgovinske poti so zato ključnega pomena za varno dobavo nafte in derivatov.

EIA v svoji analizi prepoznava sedem ozkih grl v pomorski trgovini z nafto. Poleg dveh največjih navajajo še Sueški prekop oziroma naftovod Sumed (ki je vzporedna pot prekopu), ožino Bab al Mandab ob južnem vstopu v Rdeče morje, Danski preliv, turško ožino Dardanele in Panamski prekop. Prek vseh naštetih sicer dnevno steče manj kot pet milijonov nafte na dan.