Prehitevajo jih ameriški in kitajski tekmeci, a Francozi imajo močne adute

Ko je Arthur Mensch, soustanovitelj in glavni direktor Mistrala, vodilnega francoskega podjetja na področju umetne inteligence, februarja stopil na oder na konferenci AI Action Summit v središču New Delhija, je pritegnil pozornost le majhne množice. Skoraj vsi so raje prisluhnili pridigam Sama Altmana iz podjetja OpenAI ali Daria Amodeija iz podjetja Anthropic, ki sta razglabljala o obetih in nevarnostih super inteligentnih modelov umetne inteligence.

Toda majhna skupina vodstvenih kadrov in raziskovalcev, ki so bili v Menschovi publiki, je dobila povsem drugačno sporočilo: preostali svet bi moral nadzorovati svojo lastno usodo na področju umetne inteligence, ne pa Silicijeva dolina. In Mensch jim pri tem lahko pomaga. “Umetna inteligenca bi morala biti orodje za krepitev, ne pa za prevlado,” razglaša.

Obljuba o varni umetni inteligenci

Menschovo vizijo za Mistral in umetno inteligenco na splošno je mogoče povzeti z eno besedo – neodvisnost. V nasprotju z njegovimi tekmeci iz Silicijeve doline, ki delujejo po sistemu “črne skrinjice”, je večina Mistralovih modelov umetne inteligence odprtokodnih, uporabniki lahko prosto pogledajo pod pokrov, umetno inteligenco prilagodijo s svojimi podatki ali jo brezplačno prenesejo za delovanje brez internetne povezave.

Njegovo sporočilo odmeva. Vodstveni kader stare šole je prestrašen zaradi globalno prevladujoče retorike OpenAI in Anthropica ter vse večje grožnje, ki jo pomenijo kitajska podjetja za umetno inteligenco. Menschov nagovor o nadzoru in suverenosti je pomirjujoč, prav tako njegova trditev, da bo Mistral zagotovil inženirje, ki bodo zanje vzpostavili in upravljali tehnologijo. Sporoča jim: “Sploh ne bo potrebno, da bi vaši podatki morali zapustiti pisarno, kaj šele državo.”

“Smo dejansko edino podjetje, ki omogoča razvoj avtomatizacije ključnih poslovnih procesov in izdelkov na podlagi odprte platforme, in to je nekaj, kar ima vrednost povsod po svetu,” poudarja 33-letni Mensch v eni od pisarn podjetja Mistral v trendovskem 10. pariškem okrožju

Za Mistral se še posebej zanimajo evropska podjetja. V času, ko se nemška deželna vlada odpoveduje Microsoft Officeu za uradno rabo, Francija pa uvaja lastno

alternativo Zoomu za video klice, se Menschu ponuja priložnost, da vskoči z obljubo varne umetne inteligence, s ponosom izdelane v Evropi.

Sploh ne bo potrebno, da bi vaši podatki morali zapustiti pisarno, kaj šele državo.

Arthur Mensch, Mistral

Capljanje za konkurenco

Še eno od gonil Mistralovega posla je ameriški predsednik Donald Trump. Njegova trgovinska vojna, grožnje s priključitvijo Grenlandije in obljube, da bo ameriška tehnološka podjetja zaščitil pred zakonsko regulacijo, so sprožile zaskrbljenost glede odvisnosti od česarkoli ameriškega – od programske opreme do podatkovnih centrov in zdaj tudi umetne inteligence. “Neodvisnost, ki jo zagotavljamo našim strankam, je ključna za naš izdelek,” pravi Mensch.

Mistral potrebuje vsako dodatno prednost, ki jo lahko pridobi. Mensch ter soustanovitelja Guillaume Lample in Timothée Lacroix sodijo med najboljše francoske tehnične talente, ki so prišli iz pariških podružnic vrhunskih ameriških laboratorijev za umetno inteligenco. Vendar pa Mistral na lestvicah zmogljivosti modelov umetne inteligence vse bolj zaostaja. Situacija je tako slaba, da bi Mistralov najboljši model na priljubljenem testu zmogljivosti izgubil v neposrednem dvoboju z različico Anthropicovega Clauda, ki je prišla na trg devet mesecev prej. Še huje, prehitela ga je tudi nova generacija odprtih modelov kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek in tehnološkega velikana Alibaba.

To ni presenetljivo. Ameriški tekmeci Mistrala imajo na voljo ogromno denarja. Letno so pripravljeni porabiti več, kot je ta zbral do zdaj – to je 3,1 milijarde dolarjev. Njegovi kitajski tekmeci trdijo, da lahko modele umetne inteligence usposabljajo ceneje, vendar obstaja splošno sumničenje, da iz ameriških velikanov na področju umetne inteligence “črpajo” skrivnosti, tako da modeloma Claude in ChatGPT zastavijo več milijonov vprašanj in na podlagi njunih odgovorov trenirajo svoje modele.

Ameriški tekmeci Mistrala so pripravljeni na leto porabiti več, kot je ta zbral do zdaj – to je 3,1 milijarde dolarjev.

Stava na »made in Europe«

V svetu, ki je obseden z zmogljivostjo, bi to moralo pomeniti, da bo Mistral le še eden v vrsti. A Mensch stavi na to, da je manjši, cenejši model, izdelan v Evropi, za vlade in globalna podjetja primernejši kot ameriški zaprtokodni LLM, ki ima sicer precej večjo zmogljivost. “Poleg tega je za resna zahodna podjetja preveč tvegano, da bi se zanašala na kitajske modele,” pravi vlagateljica v Mistral Jeannette zu Fürstenberg iz sklada tveganega kapitala General Catalyst. Strategija je obrodila sadove v višini 200 milijonov dolarjev prihodkov v letu 2025. Mensch pravi, da je Mistral na dobri poti, da bo do decembra začel ustvarjati okoli 80 milijonov dolarjev mesečno, čeprav podjetje zaradi visokih stroškov računskih zmogljivosti in podatkov še ni dobičkonosno.

“Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, ali je Mistral na vrhu lestvice neodvisnosti,” pravi Anjney Midha, ki je leta 2023 vodil naložbo sklada Andreessen Horowitz v okviru 415-milijonskega kroga financiranja za Mistral in danes vodi lastno podjetje za naložbe v umetno inteligenco AMP.

Pogodbe z velikimi

Mistral ima sklenjene pogodbe z londonsko banko banko HSBC, britanskim trgovskim velikanom Tesco in veliko ladjarsko družbo CMA. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je Mistral označil za primer “francoske genialnosti”, je zagotovil pogodbe za vključitev njegove umetne inteligence v vladne agencije, od vojske do zavoda za zaposlovanje.

Mistral sodeluje tudi s singapursko vojsko in vladama Grčije in Luksemburga. “Če Mistral ne bo postal podjetje, vredno 100 milijard dolarjev, bo to le zato, ker ga bodo sami kaj polomili,” pravi zu Fürstenberg.

Podpora Nizozemcev

V Silicijevi dolini bi morda zaničljivo pripomnili, da je Mistral trenutno le malo več kot “sistemski integrator”, saj velik del njegovih prihodkov izhaja iz svetovalnih poslov, ne pa iz najsodobnejše umetne inteligence. In kaj potem? Strategija deluje. Mistral ima zdaj podporo ASML, najvišje ovrednotenega tehnološkega podjetja v Evropi (tržna kapitalizacija znaša okoli 550 milijard dolarjev), ki proizvaja opremo, na katero se zanaša skoraj celoten tehnološki svet, ko gre za jedkanje vezij v silicijevih čipih z uporabo ultravijolične svetlobe.

To nizozemsko podjetje je septembra lani vodilo dve milijardi dolarjev vreden krog financiranja za Mistral in podpisalo pogodbo o uporabi Mistralove umetne inteligence v svojih izdelkih in raziskavah. Ta krog financiranja je zagonskemu podjetju prinesel vrednotenje 14 milijard dolarjev, kar je njegove tri soustanovitelje spremenilo v nove milijarderje. Vsak od njih ima 13-odstotni delež, vreden 1,8 milijarde dolarjev.

Da bi Mistral še naprej rasel, mora le v celoti izkoristiti svojo nišo – varno zatočišče pred supersilami umetne inteligence iz ZDA in Kitajske. Seveda pa ne sme povsem opustiti izboljševanja svojih modelov. V nekem trenutku bodo modeli podjetij OpenAI in Anthropic morda postali tako dobri, da bodo nekateri veliki kupci varnost in suverenost zamenjali za čisto zmogljivost.

Mistral je bil lani ob zadnji investicijski rundi ovrednoten na 14 milijard dolarjev.

Kako so se našli ustanovitelji

Mensch se je rodil v pariškem predmestju materi, učiteljici fizike, in očetu, ki vodi majhno podjetje za računalniške strežnike. Kot računalniški znanstvenik je danes 35-letnega Lampleja spoznal na elitni pariški visoki šoli École Polytechnique. Leta 2016, med študijem za doktorat iz umetne inteligence na Univerzi Pierre in Marie Curie (zdaj del Sorbone), je Lample dobil službo v raziskovalnem oddelku za umetno inteligenco podjetja Meta, kjer je delal z danes 34-letnim Lacroixom. Po doktoratu na Univerzi Paris-Saclay je Mensch dve leti opravljal podoktorsko raziskovanje, leta 2020 pa je pristal v Googlovi pariški izpostavi, kjer je delal za DeepMind.

Tam je delal na prelomnem članku, ki je pokazal, da je mogoče velike jezikovne modele razviti precej ceneje, kot se je sprva mislilo. Lacroix in Lample sta te ideje uporabila pri razvoju cenovno ugodnih odprtih modelov v laboratoriju Fundamental AI Research pri podjetju Meta. Ko so februarja 2023 predstavili projekt Llama, je takoj postal uspešnica: majhen, poceni in zmogljiv, kot nalašč za akademike in zagonska podjetja z omejenimi proračuni.

Prvi modeli prelomni…

Vsi trije so kmalu zatem zapustili svoje službe. “Že takrat smo začeli razmišljati o tem, kaj bi lahko počeli tukaj, v Franciji,” se spominja Mensch.

Že desetletja, od časa hitrega vzpona interneta, eksplozivnega razmaha družbenih omrežij in pojava podatkovnih oblakov, Evropa zaostaja na področju tehnologije. Soustanovitelji Mistrala so bili prepričani, da stara celina potrebuje svoje lastne modele umetne inteligence. Svoje podjetje so poimenovali po močnem vetru. Investicijska družba tveganega kapitala iz Silicijeve doline Lightspeed je zanj leta 2023 vodila 115-milijonov vreden krog zbiranja semenskega kapitala, takrat največji v Evropi.

Prvi Mistralovi modeli, ki so prišli na trg pozneje istega leta, so prav tako povzročili pravi preobrat. Mensch je izpolnil svojo obljubo, da je mogoče izdelati in upravljati modele odlične umetne inteligence za delček cene ChatGPT-ja podjetja OpenAI. Mistral je pozneje lansiral svojo aplikacijo, imenovano Le Chat, naturellement. Ta je po podatkih platforme Appfigures v prvih sedmih tednih zabeležila milijon prenosov, večino v Franciji.

… nato zaostajanje za tekmeci

A je Mistral kmalu zaostal za tekmeci, tako po finančnih sredstvih kot po hitrosti razvoja. OpenAI in Anthropic sta v zadnjih dveh letih zbrala več kot 200 milijard dolarjev. Njuna vrednost znaša 840 milijard oziroma 380 milijard dolarjev. OpenAI je lani ustvaril okoli 13 milijard dolarjev prihodkov, Anthropic pa okoli 4,5 milijarde dolarjev. Glede na raziskavo družbe tveganega kapitala Menlo Ventures, v kateri je sodelovalo 500 vodstvenih delavcev ameriških podjetij, ima Anthropic 40-odstotni tržni delež, OpenAI 27-odstotnega, Mistral pa dvoodstotnega. (Treba je omeniti, da je Menlo Ventures eden največjih vlagateljev v Anthropic.)

Do leta 2024 je bilo videti, da Mistralu zmanjkuje zagona. Kritiki so trdili, da izgublja teren, njegovi prihodki v tem letu pa naj bi bili precej pod 50 milijoni dolarjev. Mensch priznava, da se je ekipa “učila med delom”, saj je pred tem delovala v raziskovalnih laboratorijih, ki so se le malo osredotočali na komercializacijo. Vendar so se prihodki postopoma povečevali, ko so se začeli uresničevati obsežni posli, pri katerih so pogajanja sicer tekla počasi.

Model inženirjev na terenu

Da bi pridobil ugledne stranke, je Mistral prevzel idejo Palantirja – inženirje na terenu (forward-deployed engineers). Mensch ne prodaja le modela umetne inteligence, na teren pošilja visoko usposobljeno osebje, ki rešuje poslovne izzive. Mistralovi inženirji bodo delali z vsakim odprtokodnim modelom umetne inteligence, ne le s svojim.

“Mistral ima zdaj ekipo v londonskih pisarnah banke HSBC, kjer ustvarja orodja umetne inteligence, ki 200.000 zaposlenim omogočajo avtomatizacijo ponavljajočih se nalog, kot so na primer preverjanja skladnosti,” pove direktor za informacijsko tehnologijo banke Stuart Riley. Pravi, da HSBC deluje z več modeli umetne inteligence, vendar Mistral zapolnjuje dragoceno nišo za delovne procese z občutljivimi podatki. “Očitno moramo poskrbeti, da ti modeli in podatki ostanejo v točno določeni geografski regiji.”

Zdi se, da med 700 zaposlenimi v Mistralu očitno prevladuje stalna šala, da prihodnost podjetja sloni na izzivu, da premagajo Palantir, katerega tržna vrednost je zrasla na 330 milijard dolarjev. Plakati po pisarnah se poigravajo z imenom Palantir in besedo poulet (piščanec po francosko). Na enem je upodobljen milijarder in glavni izvršni direktor Palantirja Alex Karp z glavo petelina, na drugem pa je prikazano, kako podjetje “Poulantir” vstopa na newyorško borzo.

Mensch priznava, da se ciljne skupine strank Mistrala in Palantirja delno prekrivajo, vendar je prepričan v svoje možnosti. Palantir je v Evropi postal bolj razvpit, odkar je Karp začel ponavljati izjave v slogu Donalda Trumpa in pridobil vrsto vse večjih zveznih pogodb za razvoj tehnologije za nadzor za ameriško vlado. Vendar se bo Mensch moral pomeriti tudi z OpenAI in Anthropicom, ki prav tako sestavljata lastne ekipe inženirjev na terenu.

Stava zgolj na Evropo ni dovolj

Obstaja pa prednost, ki je niti OpenAI niti Anthropic ne moreta doseči – tisto, kar Mensch imenuje “solidarnost skupnosti” z Macronom in drugimi evropskimi voditelji. Zaveda se, da je usoda Mistrala neizogibno povezana z usodo Evrope. “Če bomo mi uspešni, bo uspešna tudi Evropa,” pravi.

A ne gre le za staro celino. Mensch pravi, da okoli 40 odstotkov Mistralovih prihodkov prihaja iz ZDA in od drugih neevropskih strank. Tam glavni prodajni argument ni patriotizem, temveč nadzor in stroški. Tudi v ameriških upravnih odborih imajo razlog za zaskrbljenost zaradi ambicij velikih podjetij za umetno inteligenco. “Ne mislim, da je vidik Evropa proti Ameriki pravi,” pripoveduje Mensch. “Mislim, da je pravi vidik odprtokodni model proti zaprtokodnim”.

V pisarni podjetja Mistral v Parizu Mensch z navdušenjem govori o novem projektu: modelih umetne inteligence, ki lahko upravljajo robotske roke. To je del Mistralovih prizadevanj, da evropskim industrijskim velikanom pomaga znova pridobiti izgubljeno prednost, medtem ko Kitajska in ZDA na področju robotike hitro napredujeta. Poleg tega še naprej uvaja majhne, specializirane modele umetne inteligence, kot je na primer tisti, ki ga je lansiral februarja in je namenjen izjemno hitremu prepisovanju govora.

Do zdaj je mladi glavni direktor Mistrala nedvomno dobro odigral s slabimi kartami, ki jih je imel na razpolago. Pri razvoju umetne inteligence se podjetja z bistveno večjimi finančnimi viri – Microsoft, Amazon, Apple in celo xAI Elona Muska – niso znala učinkovito odzvati na hiter vzpon OpenAI in Anthropica. Meta je lani porabila okoli 70 milijard dolarjev za umetno inteligenco, a nato preložila prihod novega modela na trg. xAI je zapravil milijarde, vendar je njegov klepetalni robot Grok zaostal za tekmeci in se še zapletel v težave z globalnimi regulatorji.

Lastni podatkovni centri

Za zdaj ima Mistral dejansko monopol nad odprtokodnimi modeli, razvitimi v Evropi. Zdi se, da je Meta omahovala pri razvoju odprtokodnih naslednikov modela Llama, OpenAI-jev spremljevalni model za GPT-5 iz leta 2025 pa po podatkih platforme Hugging Face ni dosegel enake stopnje uporabe. Vendar ta prostor ne bo dolgo ostal prazen. Eden od njegovih podpornikov, Nvidia, je začel uvajati svoje lastne odprtokodne modele in v njihov razvoj vlaga milijarde.

Mistralov podatkovni center na obrobju Pariza bo do konca leta 2027 imel zmogljivost 200 megavatov.

Največje tveganje tako za Mistral kot za starejša ameriška tehnološka podjetja je, da bo prednost podjetij Anthropic, OpenAI in Google na področju programiranja umetne inteligence omogočila razvoj izjemno zmogljivih modelov, ki se bodo lahko samostojno izboljševali. Velika trojica že ima umetno inteligenco, ki programira hitreje kot človeški razvijalci in z osupljivo malo napakami. Naslednja generacija modelov pa bi lahko prekosila še vrsto drugih strokovnjakov v pisarniških poklicih.

V odgovor na to se Mistral še bolj osredotoča na neodvisnost. “Veliko naših strank nas sprašuje: Ali mi lahko ponudite umetno inteligenco, ki ne deluje na ničemer, kar je v lasti tehnoloških velikanov, kot so Microsoft, Google in Amazon?” Zato Mistral razvija lastne podatkovne centre. Prvi stoji na obrobju Pariza. Mensch napoveduje, da bo do konca leta 2027 imel zmogljivost 200 megavatov. Pomagala bo energija iz francoskih državnih jedrskih elektrarn, vendar bi izgradnja lahko stala približno pet milijard dolarjev. Mensch se je obrnil na z nafto bogati Abu Dabi, da bi podprl financiranje.

Kljub govoricam, ki so krožile lani, da namerava Apple Mistralu poslati ponudbo za nakup, je malo verjetno, da bi francoski ali evropski protimonopolni organi odobrili prodajo Mistrala tujemu podjetju. “Prejeli smo ponudbe, a smo pokazali, da je Mistral na poti do tega, da postane veliko, neodvisno podjetje,” pravi Mensch in dodaja, da njegove stranke “iščejo odklop od svojih tradicionalnih ponudnikov”.

To je navsezadnje Mistralova stava. Ob tem, ko raste moč tekmecev v San Franciscu, bi lahko z njo rasle tudi Menschove priložnosti.

Avtor izvirnega članka je Iain Martin.