Kako si izpogajati višjo plačo? Tu je nekaj nasvetov

Plače zaposlenih v Sloveniji so se lani v povprečju zvišale za 11,8 odstotka, kažejo podatki Banke Slovenije.

Plače bodo po njenih napovedih rasle tudi letos, in sicer za 7,6 odstotka. Če upoštevamo januarsko povprečno bruto plačo v Sloveniji, bi se ob navedeni stopnji rasti povprečna bruto plača konec leta gibala malo pod 2.500 evrov.

V zadnjem času so podjetja plače zviševala zaradi rastočih življenjskih stroškov. Kako pa se individualno pogajati z delodajalcem, če menite, da si zaslužite višjo plačo? Gre za enega bolj občutljivih pogovorov zaposlenega z vodjo v podjetju, zato se je treba nanj dobro pripraviti. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako se tega lotiti.

Pregled sebe in okolice

Prvi korak je jasen pregled svojega pogajalskega položaja in podjetja, v katerem smo zaposleni, poudarjajo na študijskem programu za pogajanja, ki ga izvaja Harvard Law School.

Podobno pove kadrovnica v enem večjih slovenskih podjetij, ki ni želela biti imenovana. “Pogosto neutemeljeno mislimo, da si zaslužimo višjo plačo. Te ne moreš zahtevati zgolj zato, ker meniš, da ti ta pripada. V podjetjih namreč obstajajo plačni sistemi in vrednotenje delovnih mest. Ko se z nadrejenimi pogovarjaš o višji plači, moraš vedeti, ali si dejansko napredoval. Si to dosegel po znanju in izkušnjah? Si kaj dodatnega doprinesel podjetju?” pove in dodaja, da je osebne zahteve po višji plači treba ločevati od splošnega dviga plač v podjetjih oziroma uskladitvijo z inflacijo.

Na pogajanja pridite s čim več informacijami

Če je zaposleni prepričan, da si višjo plačo zasluži, je pomembno, da prepozna tudi ovire, ki si jih na poti do višjega plačila lahko postavlja sam, nadaljujejo pri Harvard Law School. “Pasti so v tem, da spregledamo dobre priložnosti za pogajanja, osredotočamo se na lastne slabosti in popuščamo, še preden smo drugi strani dali priložnost, da izrazi svoja stališča.”

Pri Harvardovem programu za pogajanje svetujejo, da pred začetkom razprave zberete informacije, ki bodo podprle vaše zahteve po višji plači. To bo pripomoglo k zagovoru, hkrati pa vas razbremenilo občutka, da ima škarje in platno v rokah le delodajalec.

Predvidite več scenarijev poteka pogovora

“Pripravite opis vrednosti, ki jo prinesete organizaciji. Predvidite, kako vse lahko potekajo pogajanja, in si s tem povečajte prilagodljivost za pogajalsko mizo. Ocenite tudi, kakšne alternative ima na voljo vaš delodajalec, in preučite svoje šibke točke ter pripravite kompenzacije zanje,” še pišejo na Harvardu.

Pregled svojega dela priporoča tudi izvršni direktor kadrovskega centra Kariera Tilen Prah, ki pravi, da dober delodajalec pogovor o plači običajno razume. “Ni pametno, če se želimo o tem pogajati na dva meseca ali pol leta. Če pa želi zaposleni enkrat letno ali na pol leta opraviti pogovor o kakovosti svojega dela, zadovoljstvu ter pogojih za boljšo plačo ali bonitete, bi bil kot delodajalec takšnega sodelavca vesel. To pomeni, da ga delo v podjetju še zanima in je motiviran. Takšen delavec se trudi izpostaviti svojo kakovost in razume svoje delo. Ne nazadnje to pomeni, da je ambiciozen, kar je tisto, kar nas vleče naprej,” razlaga Prah in dodaja, da številna podjetja že izvajajo takšne pogovore.

Bodite korak pred delodajalcem

Pri Harvard Law School zaposlenim, ki se pogajajo za višje plače, svetujejo tudi, naj bodo korak pred pogajalci. To lahko storite tako, da svojo strategijo prilagodite pričakovanjem in karakteristikam svojega delodajalca. Velika in uveljavljena podjetja denimo zaposlene pogosto ocenjujejo na podlagi točno določenih kategorij delovnih mest z jasnim razponom plač. Ugotovite, koliko zasluži nekdo z vašo izobrazbo in izkušnjami, in poskušajte izpogajati plačo v zgornjem delu razpona.

“Pomembno je, da je v podjetju vzpostavljen sistem plač in nagrajevanja, ki je vezan na kompetence posameznika. Tako je jasno definirano, kaj moraš narediti za določeno plačo,” pravi Urška Stanovnik, vodja kadrovske službe v Optiwebu. Takšen sistem po besedah sogovornice omogoča večjo transparentnost. Hkrati se zaposleni in vodja enostavno pogovarjata še o časovnici, kdaj si nekdo zasluži višjo plačo. V Optiwebu, kjer je zaposleni 50 ljudi, poskušajo pogovor o plačah normalizirati z rednim odpiranjem te teme.

Pazite na jezik in bodite realni

Pomembni sta tudi vaša končna ponudba in njena oblika, še izpostavlja Harvard Law School. Če vas v podjetju vprašajo o vaših željah glede plače, lahko razpravo usmerite v svojo korist, ne da bi izpadli skrajni.

Pri tem navajajo, da ne izjavite neposredno zneska, ki ga želite, temveč željo formulirate drugače. Na primer, namesto izjave, da si zaslužite 2.000 evrov neto plače, recite – slišal sem, da ljudje na primerljivem delovnem mestu običajno zaslužijo 2.000 evrov neto na mesec.

Pri željah je vseeno treba biti pazljiv, pravi Tilen Prah. “Če so pričakovanja na eni strani prevelika, lahko pogovor hitro dobi slab priokus. Pri pogajanju je treba imeti zdrav razum. Zvišanje plače za 50 odstotkov je na primer zelo velika redkost. Če smo sposobni tudi storitev, ki jo ponujamo, podražiti za 50 odstotkov, bi verjetno lahko predlagali takšen dvig. Ampak po navadi so dvigi manjši.”

Pogajalsko moč okrepijo ponudbe drugih podjetij

Zaposleni pogovor o plačah sicer pogosto odprejo s ponudbami za zaposlitev v drugem podjetju, iz izkušenj pove Urška Stanovnik. Ponudbe lahko uporabijo za krepitev pogajalske moči.

“Zaposleni lahko svojemu vodji pove, da mu je drug delodajalec ponudil 500 evrov višjo plačo. Če delavec ob tem izrazi željo, da ostane v podjetju, mora delodajalec razmisliti, kaj mu lahko ponudi, pri tem pa je izjemnega pomena, da ohrani ustrezno razmerje med plačami sodelavcev,” pove.

A tudi pri takšnih pogovorih so pasti, opomni Tilen Prah. Delodajalci po njegovih besedah od zaposlenih neradi slišijo zahteve po višjih plačah zgolj zato, ker so višje plače opazili v drugih podjetjih. Prepričan je, da bi moral takšen pristop ubrati kot zadnji korak, če s pogovorom ne zbližajo ciljev.

“Vendar je v Sloveniji razmeroma malo takšnih, ki pridejo do nadrejenega zato, da se pogovorijo o povišanju plače oziroma o stimulaciji. Ocenjujem, da je le med pet in deset odstotkov zaposlenih, ki zaprosijo za pogovor o kakovosti svojega dela in svoji plači,” pravi Prah. Pri tem spomni, da večina ljudi niti ne zapusti zaposlitve zaradi plače. “Odhajajo zaradi neurejenosti in vrste dela ter odnosov v podjetju.”

Tudi Stanovnik doda, da so plače v naši državi tabu tema. “Ravno zato smo v našem podjetju pripravili izobraževanje za vodje. Pogovarjali smo se, kako to tematiko nagovarjati. Ne nazadnje pogovor o plačah ni nič takega. Vsi se zavedamo, da hodimo v službo zato, da zaslužimo.”