Kaj je v ozadju kadrovskih rošad na kontroli zračnega prometa

Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) je podjetje v državni lasti, že dolga leta pa velja za enega najboljših državnih delodajalcev. Povprečna plača zaposlenega – konec leta 2023 jih je bilo 243 – znaša okoli štiri tisoč evrov neto.

Neuradno pa naj bi bila prav debata o spremembah, ki naj bi v prihodnje vplivale na pogoje dela za zaposlene kontrolorje, povod za zadnji val kadrovskih sprememb. Aprila je odstopil prvi nadzornik Peter Grašek, nekdanji predsednik uprav Adrie Airways, Telekoma Slovenije in Deloitte ter nadzornik v številnih podjetjih. Prejšnji teden pa še direktor Srečko Janša, ki sicer na položaju ostaja do imenovanja naslednika.

Uradne informacije o dogajanju so skope, neuradno pa je slišati dve različni zgodbi. Ena stran meni, da vladajoči tlakujejo povratek na mesto direktorja nekdanjemu sekretarju Gibanja Svoboda Roku Maroltu. Druga pa, da je bilo podjetje pod vodstvom nedavno odstopljenega direktorja Janše “ugrabljeno s strani sindikatov” in da je Janša prekoračil pooblastila.

Marolt šel, a se hitro vrnil

Rok Marolt je bil, kot je poročal N1, dolga leta direktor KZPS, to funkcijo pa je zapustil aprila lani, ko je na mestu generalne sekretarke Svobode zamenjal Vesno Vuković. KZPS je nenaden odhod direktorja rešila z imenovanjem člana nadzornega sveta Srečka Janše. Sprva je postal vršilec dolžnosti, nato je dobil polni mandat.

A Marolt se je s položaja prvega operativca Gibanja Svoboda poslovil že po nekaj mesecih, po poročanju N1 pa nikoli ni skrival želje, da bi se vrnil v staro službo.

Letos januarja se je vrnil na KZPS in postal pomočnik direktorja Janše. Zadnje tedne pa prihaja do sprememb, ki po mnenju nekaterih nakazujejo, da se Marolt želi vzpeti še stopničko višje – na položaj direktorja. Menijo, da gre za politično kadrovanje. Marolt je prijatelj finančnega ministra Klemna Boštjančiča, v krog katerega naj bi sodila tudi nedavno imenovana predsednica nadzornega sveta KZPS Katja Potočar ter šef SDH Žiga Debeljak.

Odvetnica Potočar je tudi prva nadzornica Uniorja. Konec leta 2023 je, spomnimo, kot najprimernejšega kandidata za vodenje Uniorja predlagala Roberta Vugo, prijatelja ministra Boštjančiča. Ta je bil kasneje edini povabljeni kandidat in so ga nadzorniki tudi imenovali na položaj prvega moža zreške družbe.

SDH: Šlo je za uskladitev sistema

SDH je konec maja spremenil ustanovni akt KZPS. Ena od sprememb je ta, da po novem lahko nadzorniki direktorja družbe predlagajo tudi brez objave javnega razpisa.

Na SDH pravijo, da je namen teh sprememb le “uskladitev s standardnimi določili, kot jih ima SDH glede postopkov izbora poslovodstva v drugih družbah”.

“S tem se nadzornemu svetu da možnost, da po svoji presoji izvede postopek na način, ki je najbolj primeren za družbo glede na vsakokratne okoliščine,” pravijo v holdingu, ki ga vodi Debeljak in dodajajo, da ostaja zakonsko določilo, da mora SDH potrditi ime direktorja, ki ga predlaga nadzorni svet. “Take prakse v drugih družbah ni,” so zapisali v odgovoru za Forbes Slovenija.

Kot rečeno, pa nekateri v tem vidijo tlakovanje poti za imenovanje Marolta. Prejšnji teden je potem odstopil aktualni direktor KZPS Janša, ki je to potrdil za RTV Slovenija. O razlogih ni želel govoriti, RTV pa je poročala, da odstop “ni bil povsem prostovoljen”. KZPS oziroma prvi nadzornici Potočar smo poslali nekaj vprašanj v zvezi z dogajanjem, a so nas v pisnem odgovoru preusmerili na SDH.

Za sindikate problematična sprememba

Nesoglasja naj bi se neuradno začela na eni od decembrskih sej nadzornikov, ko naj bi bili ti seznanjeni, da je direktor Janša brez vednosti nadzornega sveta spremenil že potrjeni sklep nadzornikov.

Ta naj bi se nanašal na urejanje pogojev dela na KZPS, in sicer tako imenovani rekreacijski dopust za kontrolorje letenja. Iztekajoči se zakon o letalstvu določa, da “delavcem navigacijskih služb zračnega prometa, ki morajo imeti za svoje delo, v skladu z določbami letalskih standardov in priporočil ICAO, veljavno licenco ali pooblastilo, pripada za ohranitev telesne in duševne kondicije do 15 dni posebnega dopusta na leto (rekreacijski dopust)”, od tega sedem dni plačanega rekreacijskega dopusta.

Novi zakon o letalstvu, ki po navedbah sogovornikov stopi v veljavo jeseni, pa teh določb ne vsebuje. Po besedah sogovornika, ki ne želi biti imenovan, to ne pomeni nujno, da bo ugodnost za zaposlene ukinjena, bo pa odločitev o tem, ali jo ohrani ali ne, v bodoče v rokah delodajalca, torej KZPS.

Direktor “ugrabljen s strani sindikata”?

Sindikati naj bi zahtevali, da vodstvo podjetja zagotovi, da bo to pravico ohranila tudi po uveljavitvi novega zakona. Vodstvo KZPS naj bi jim prisluhnilo v luči primanjkljaja kadra, ki ga sogovornik, ki ne želi biti imenovan, pripisuje izpadu šolanj v času epidemije koronavirusa in hitri rasti letalskega prometa v zadnjih letih.

Tako naj bi nadzorni svet na predlog uprave sprejel sklep, da “si bo uprava prizadevala” za dogovor s sindikati in ohranitev te pravice, ki naj bi družbo stala okoli 100 tisoč evrov letno. Do dopusta naj bi bilo trenutno upravičenih okoli 120 zaposlenih (za enega torej sedemdnevni dopust stane okoli 800 evrov).

Po potrditvi sklepa nadzornega sveta pa naj bi direktor Janša spremenil sklep iz tega, da si bo uprava prizadevala za dogovor, v to, da je “potreben kompromis” s sindikati. Poudarimo, da so navedene informacije zgolj neuradne, saj so sklepi nadzornega sveta poslovna skrivnost.

Prvi nadzornik Grašek naj bi ocenil, da gre sicer za kršitev, ki pa ni “usodna”. Nekateri drugi nadzorniki, imenovani s strani SDH, pa naj bi vztrajali, da gre pri dejanju Janše za hujšo kršitev, saj direktor ne sme brez vednosti nadzornikov spreminjati vsebine sklepa. Ocenili naj bi, da je zdaj že odstopljeni direktor Janša “ugrabljen s strani sindikatov”.

Pri tem sogovornik, ki pozna dogajanje, a ne želi biti imenovan, na vprašanje, ali je za podjetje nastala kakšna škoda, odgovori, da kakšnih dokazil o tem za zdaj ni, prav tako naj nadzorni svet ne bi ukrepal zoper Janšo.

Pomislek revizorjev

V preteklosti je bil rekreacijski dopust, namenjen dobremu fizičnemu in psihičnemu počutju kontrolorjev ter zmanjševanju stresa, sicer že pod lupo revizorjev.

Računsko sodišče je v reviziji, objavljeni leta 2016, na podlagi navedb v pogodbah KZPS z različnimi termalnimi družbami, kjer so zaposleni lahko dopust koristili, zapisalo, da gre pri rekreacijskem dopustu za “sedemdnevni polni penzion, pregled pri zdravniku in meritve vitalnih funkcij, test fizičnih sposobnosti, neomejeno uporabo bazenov in savna centra, neomejeno uporaba fitnesa, uporabo kolesa, kopel za čiščenje, ročno masažo, shiatsu masažo, tajsko masažo in masažo hrbta proti stresu, zimski paket pa vključuje dodatno šestdnevno smučarsko vozovnico”.

Takrat je računsko sodišče ministrstvu za promet predlagalo, da preuči upravičenost tega ukrepa, češ da “stroški rekreacijskega dopusta povečujejo stroškovno bazo in pristojbino za izvajanje gospodarske javne službe navigacijskih služb zračnega prometa”.

Očitno je ministrstvo presodilo, da je ukrep upravičen, saj je v veljavi še danes.

Kdo bo zasedel dobro plačani stolček?

Kot uvodoma omenjeno, je dogajanje rezultiralo v kadrovskih spremembah v vrhu državnega podjetja. Že aprila naj bi zaradi nestrinjanja s stališči nekaterih nadzornikov in lastnika odstopil Grašek. SDH je njegov odstop sprejel na seji sredi maja. Pred tednom dni je sledil še Janša, ki pa – kot omenjeno – ostaja na položaju (sicer z omejenimi pooblastili) do imenovanja naslednika.

Stališče SDH naj bi bilo, da je Janša s spremembo sklepa izgubil zaupanje lastnika, enako pa tudi Grašek, ki naj ne bi “zavzel primerne kritične distance” do ravnanj Janše.

Sledi torej postopek za izbiro novega direktorja, ki ga lahko nadzorniki in SDH izpeljejo brez javnega razpisa. RTV Slovenija je poročala, da naj bi bilo povabljenih pet kandidatov. Poleg Marolta se omenja tudi Janez Krašnja iz Fraporta. Na KZPS so nam dejali, da nam imen kandidatov za direktorja zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo razkriti.