Banka Slovenije poslabšala napoved za rast BDP, tveganja za recesijo ne vidi

Banka Slovenije je posodobila decembrsko napoved gospodarskih gibanj za slovensko gospodarstvo. Javnost je najbolj zanimala morebitna sprememba ocene letošnje spremembe bruto domačega proizvoda (BDP).

Po presenetljivem krčenju slovenskega BDP v prvem četrtletju sta namreč v zadnjih tednih dve mednarodni instituciji poslabšali oceno letošnje rasti. Evropska komisija jo je znižala z 2,5 na dva odstotka, OECD pa z 2,6 na 1,6 odstotka.

Tudi Banka Slovenije ugotavlja, da “upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju predstavlja izrazito slabše izhodišče za letošnjo rast BDP”. Po tem, ko je decembra lani napovedovala, da bo ta 2,2-odstotna, zdaj pričakuje le še 1,3-odstotno rast. Ta pa bo še vedno višja kot v evrskem območju, ki mu ECB napoveduje 0,9-odstotno rast.

“Tveganja za recesijo ne vidimo”

Arjana Brezigar, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, je dejala, da je pri krčenju v prvem četrtletju presenetil predvsem zastoj pri zasebni potrošnji. Kot je dodala, pa je na upad BDP vplivalo predvsem krčenje investicij in neto menjave s tujino, oboje pa je povezano z negotovostjo v mednarodnem okolju, ki vpliva na naše izvoznike. Povečan uvoz, ki je poslabšal kazalnik menjave s tujino, odraža povečevanje zalog podjetij zaradi negotovih razmer.

Za drugo četrtletje omejen nabor kazalnikov za zdaj kaže ponovno rast BDP. “Tveganja za recesijo ne vidimo,” je dejala Brezigar.

Bo pa upadla zaposlenost, in sicer za 0,5 odstotka. Banka Slovenije pričakuje, da bo v zasebnem sektorju 0,8-odstotni upad povpraševanja po delovni sili in zaposlovanja, medtem ko se bo to v javnem sektorju povečalo za en odstotek.

Plače naj bi se letos nominalno povečale za 5,5 odstotka, pri čemer Banka Slovenije napoveduje 87-odstotno rast v javnem sektorju (predvsem na račun plačne reforme) ter 4,6-odstotno v zasebnem sektorju.

Oster carinski scenarij bi še upočasnil gospodarstvo

Ob tem na Banki Slovenije opozarjajo, da osrednjo napoved spremljajo pretežno negativna tveganja za gospodarsko rast. Glavno je negotovost nadaljnjega razvoja trgovinskih politik. Napoved Banke Slovenije upošteva carine, ki so veljale na dan 21. maj.

V primeru zaostrovanja trgovinske vojne z višanjem ameriških carin, povračilnimi ukrepi in ob vztrajanju povečane negotovosti bi lahko bila letošnja rast BDP po napovedi Banke Slovenije še za 0,4 odstotne točke nižja, v letih 2026 in 2027 pa za 0,8 oziroma 0,2 odstotne točke nižja. V tem primeru bi bila nižja gospodarska rast pospremljena tudi z višjo inflacijo.

Najslabša od štirih napovedih

Napoved Banke Slovenije za celo letošnje leto pa je slabša od ostalih institucij. Kot že omenjeno, Bruselj Sloveniji napoveduje dvoodstotno rast BDP, OECD pa 1,6-odstotno. Vladni Umar naj bi po besedah državne sekretarke ministrstva za finance Saše Jazbec ohranil napoved s konca lanskega leta, ko je Sloveniji napovedal 2,1-odstotno rast BDP.

Na vprašanje, kako prihaja do takih razlik v napovedih, je Brezigar dejala, da ne more komentirati drugih, da pa modeli Banke Slovenije kažejo, da bo letos rast 1,3-odstotna.

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je dejala, da so različne napovedi morda odvisne tudi od obdobja, ki ga analitiki upoštevajo, saj je trenutno velika volatilnost vhodnih podatkov.

Pričakujejo zvišanje cen hrane

Za letos centralna banka napoveduje povišanje inflacije na 2,5 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot v decembrski napovedi, ki pa naj bi bilo prehodno.

Zvišanje inflacije bo posledica pospeška v rasti cen hrane, postopnega prehajanja tekoče in pretekle rasti stroškov dela v končne cene, učinkov osnove pri medletni rasti drugega blaga in institucionalnih dejavnikov pri cenah elektrike.

V prihodnjih dveh letih pa naj bi se inflacija ustalila okrog dveh odstotkov, kar je po oceni monetarnih institucij tudi optimalna stopnja inflacije. V letu 2026 naj bi bila inflacija 2,2-odstotna, leta 2027 pa 1,9-odstotna.