GZS opozarja na nujnost interventnega zakona, a pričakovanja ima tudi do vlade

Na referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije bomo odločali o prvem koraku k boljši kakovosti življenja za vse, je danes poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Zbornica se bo po njenih besedah v kampanjo aktivno vključila, saj si Slovenija ne more privoščiti dodatnega odlašanja pri ukrepanju, poroča STA.

Danes imamo v Sloveniji še vedno visoko kakovost življenja, vendar se temelji te blaginje močno krčijo, je v izjavi za medije v Ljubljani dejala Nahtigal.

“Staranje prebivalstva povečuje potrebe po zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninah, digitalizacija in umetna inteligenca pa hitro spreminjata delo in gospodarstvo. Urad za makroekonomske analize in razvoj nas opozarja, da je blaginja, ki jo uživamo danes, finančno nevzdržna, če je ne bo podpiralo bistveno močnejše in bolj produktivno gospodarstvo,” je poudarila.

Zaradi spremenjenih razmer prihodnje rasti gospodarstva po njenih besedah ne bo več mogoče graditi predvsem na večjem obsegu dela, temveč bomo morali začeti ustvarjati več lastnih produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo.

“Da pa bomo to lahko naredili, potrebujemo bolj konkurenčno poslovno okolje. To seveda zahteva celovitejše reforme na več področjih: na področju znanosti in razvoja, davčnega okolja ter vlaganj v digitalizacijo, sodobne tehnologije in energetiko,” je povedala.

Nahtigal: To je prvi korak v pravo smer

Nahtigal je poudarila, da interventni zakon ne rešuje vseh razvojnih izzivov, je pa vsekakor prvi korak v pravo smer. “GZS se bo zato v referendumsko kampanjo aktivno vključila in bo seveda zakon podprla. Za to imamo tudi mandat upravnega odbora,” je napovedala.

GZS po njenih besedah nedvomno ostaja neodvisna in nepolitična organizacija, ki ukrepe vsakokratne vlade presoja izključno po njihovem vplivu na razvoj celotne države. “Vedno bomo konstruktivno kritični, ko je to potrebno, in pohvalili bomo dobre smeri in rešitve,” je dejala.

Med bistvenimi ukrepi iz zakona je Nahtigal izpostavila tako imenovano razvojno kapico oziroma kapico na socialne prispevke, s katero bi podjetja po njenih besedah lažje zadržala in privabila strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. V zbornici si bodo ob tem še naprej prizadevali za postopno znižanje višine kapice s 7.500 na 6.000 evrov.

Izpostavila je med drugim tudi možnost hkratnega prejemanja plače in polne pokojnine, rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja nepremičnin ter nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za energente in nekatera osnovna živila, njene besede povzema STA.

Od vlade pričakujejo izvajanje ukrepov in načrt financiranja

Kot je še poudarila Nahtigal, njihova podpora zakonu ni brezpogojna. Od vlade pričakujejo odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in uvajanje potrebnih izboljšav, pri čemer so pripravljeni konstruktivno sodelovati.

Strinjala se je, da je pomislek glede učinka zakona na javne finance legitimen. “Od vlade zato pričakujemo pregleden in verodostojen načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev brez zniževanja standarda javnih storitev ali krčenja socialnih pravic,” je dejala.

Vire za nadomestilo izpada javnofinančnih prilivov vidi predvsem na dveh področjih, in sicer z dodatno rastjo gospodarstva, saj bo iz tega naslova več pobranih davkov, ter z izboljšanjem strukture izdatkov države. Pri tem je navedla učinkovitejše in cenejše izvajanje določenih storitev brez zniževanja standardov ter zmanjšanje korupcije.

V sindikalnih centralah danes zaključujejo zbiranje overjenih podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Potrebnih 40.000 podpisov so imeli sicer v rokah že 12 dni pred rokom. Kdaj bo referendum, še ni znano, se je pa v zadnjih dneh omenjalo začetek decembra, še navaja STA.