Drva, kurilno olje, plin, elektrika: po kakšni ceni se bomo ogrevali to zimo

Začetek ogrevalne sezone je vse bližje, razmere na energetskih trgih pa ostajajo precej nepredvidljive. Borzne cene zemeljskega plina in kurilnega olja so precej višje kot lani.

Bo zato prihajajoča ogrevalna sezona za slovenska gospodinjstva dražja od prejšnje? Odgovor je odvisen predvsem od energenta in od tega, ali in kdaj si je gospodinjstvo naredilo zaloge. Kdor ima lasten gozd ali dostop do lokalnega lesa, je v precej drugačnem položaju kot tisti, ki drva kupuje v trgovini ali je moral pred sezono kupiti dva tisoč litrov kurilnega olja.

Tisti, ki se ogrevajo na plin, elektriko ali daljinsko toploto, so medtem odvisni od cen svojega dobavitelja. Ti za zdaj sicer ocenjujejo, da v prihajajoči zimi večjih pretresov ne bo.

LESNA GORIVA

Tudi zato, ker ima marsikdo lasten gozd, so lesna goriva najbolj priljubljena oblika ogrevanja pri nas.

Gozdarski inštitut večkrat letno preveri cene peletov, sekancev, drv in briketov, pri čemer cene vključujejo DDV, ne pa prevoza. Zadnja primerjava, izvedena v avgustu, kaže, da so cene vseh lesnih goriv (peleti, briketi, drva in sekanci) za okoli petino višje kot ob koncu lanske kurilne sezone. So bili pa v poletnih mesecih peleti, če primerjamo kupljeno energijo, še vedno približno 35 odstotkov cenejši od kurilnega olja, pravi direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc.

Avgusta so drva stala okoli 140 evrov na prostorni meter. “Tukaj govorimo o suhih drvih, dolgih 25 centimetrov, ki se najbolj pogosto uporabljajo v gospodinjstvih,” pojasni Krajnc.

Peleti trenutno stanejo približno 460 do 470 evrov na tono. “Cena je odvisna tudi od tega, ali jih kupimo pri slovenskem proizvajalcu, preprodajalcu ali spletnem ponudniku. Pri slovenskih proizvajalcih so bile cene v poletnih mesecih praviloma nižje, okoli 440 evrov na tono, medtem ko so bile pri trgovcih višje.”

Pri peletih je pomembno tudi, v kakšni obliki jih kupujemo – v 15-kilogramskih vrečah, velikih vrečah ali v razsutem stanju. Najcenejši so v razsutem stanju, vendar se ta možnost najmanj uporablja, saj zahteva prilagojen zalogovnik, pove sogovornica. Kot pravi, se v Sloveniji še vedno največ uporabljajo peleti v 15-kilogramskih vrečah, kar je hkrati najdražja oblika pakiranja.

Sekanci so najcenejši energent med naštetimi lesnimi gorivi. Cena tone sekancev s 25- do 30-odstotno vsebnostjo vode je približno 110 do 130 evrov na tono. Če je vsebnost vode višja, je cena nižja, pravi Krajnc.

Doda, da imamo srečo, da se je energetska kriza, ki se je sicer začela kuhati pred poletjem, na cenah za potrošnike začela poznati jeseni, ko je večina lesna goriva že kupila. Problem bi lahko imel tisti, ki se ni pravočasno založil z energentom, ali nekdo, ki bo moral zaradi dolge zime dokupovati po višjih cenah. “Če se razmere na energetskih trgih pozimi ne umirijo, bi se lahko cene v prihodnji kurilni sezoni bolj dvignile,” pravi sogovornica.

V Merkurju pravijo, da so lesna goriva podražili zaradi višjih nabavnih cen. Pri peletih sicer ohranjajo enako ceno kot ob koncu prejšnje kurilne sezone. Drva kupujejo predvsem na Hrvaškem, pelete pa v Sloveniji in Avstriji. Opažajo, da njihovi kupci les še vedno kupujejo sproti, glede na porabo in potrebe, s čimer so bolj izpostavljeni cenovnim nihanjem.

Če se razmere na energetskih trgih pozimi ne umirijo, bi se lahko cene v prihodnji kurilni sezoni bolj dvignile.

Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije

ZEMELJSKI PLIN

Ker so se po začetku vojne na Bližnjem vzhodu cene plina na veleprodajnih trgih zvišale, zaloge v plinskih skladiščih po Evropi pa so manjše kot v preteklih letih, obstaja bojazen, da bi se lahko ogrevanje na plin občutno podražilo.

Podatki slovenskih dobaviteljev pa za zdaj ne kažejo pretiranega pesimizma za prihajajočo ogrevalno sezono. Pred dnevi sta podjetji Plinarna Maribor in Istrabenz Plini, ki sta konec lanskega leta pokrivali 15 odstotkov gospodinjskih odjemalcev plina v Sloveniji, najavili podražitev za 10 odstotkov. Višja cena stopi v veljavo s 1. novembrom. Največja ponudnika, Gen-I in Energetika Ljubljana, medtem podražitev ne načrtujeta.

“V spremembo cene smo bili primorani zaradi izjemno visokih veleprodajnih cen zemeljskega plina, ki so se v primerjavi z lanskim letom zvišale za 140 odstotkov,” so nam o razlogu za dvig cene dejali v Plinarni Maribor. Večina dobaviteljev se pred cenovnimi nihanji na veleprodajnih trgih ščiti s postopnim zakupovanjem, ki se začne več let pred samo dobavo. V Plinarni Maribor so na vprašanje, kdaj so zakupili plin, odgovorili, da gre za poslovno skrivnost.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec se je v četrtek sestal z največjimi dobavitelji zemeljskega plina, ki pa ne vidijo večjih tveganj glede oskrbe in cen v kurilni sezoni. Posamezne spremembe cen so sicer mogoče, vendar naj bi se njihov učinek na končne račune gospodinjstev praviloma meril v nekaj evrih, je minister dejal po sestanku. Z dobavitelji se bo znova sestal sredi oktobra.

Vrtovec je sicer v primeru občutnejših dvigov cen napovedal možnost ponovne omejitve cen plina, ki jo je v letu 2022 uvedla takratna vlada Roberta Goloba. Razliko do tržne cene je kril proračun.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Čeprav je vojna na Bližnjem vzhodu povzročila tudi dvig veleprodajne cene električne energije, dobavitelji za zdaj ne napovedujejo podražitev. Največji Gen-I je nedavno sporočil, da gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, ki so že pri njih ali pa bodo sklenili pogodbo najpozneje do 31. decembra, do konca prihodnjega leta ne bo zvišal cene na rednem ceniku.

Višina položnice za električno energijo pa se bo decembra za vse odjemalce dvignila zaradi prehoda v obdobje visoke omrežninske sezone, s katero se vrača najdražji časovni blok. Ta se obračunava na položnicah za november, december, januar in februar, in sicer velja ob delovnih dneh od 6. do 12. ure ter od 17. do 20. ure.

Čeprav je sistem enak kot lani, bo omrežnina v tem bloku višja. Lani se je tarifna postavka za moč v prvem bloku obračunavala v višini 50 odstotkov vrednosti tarife, v prihajajoči zimi se bo v višini 70 odstotkov. Za gospodinjstva z velikimi električnimi porabniki to lahko pomeni dvig zneska na položnici; strokovnjaki v tem primeru svetujejo razmislek, koliko naprav deluje istočasno in ali je mogoče del porabe premakniti v obdobje zunaj prvega časovnega bloka.

KURILNO OLJE

Po začetku vojne na Bližnjem vzhodu se je cena kurilnega olja hitro dvignila. Čeprav je vlada znižala trošarine in druge dajatve, bo verjetno za marsikoga letošnja zima precej dražja kot lanska.

Letos konec maja je bilo treba za dva tisoč litrov olja plačati okoli 2.800 evrov, kar je za tretjino več kot lani tak čas (okoli 2.100 evrov). Trenutne cene so še višje, za dva tisoč litrov olja je treba plačati okoli 3.100 evrov.

Minister Vrtovec je prejšnji teden napovedal ukrepe, s katerimi bi lahko država pomagala tistim, ki se ogrevajo na kurilno olje, a podrobnosti še niso znane.

DALJINSKA TOPLOTA

Višanje cen plina bi se lahko preneslo tudi v višje cene daljinskega ogrevanja, saj večina sistemov v slovenskih mestih kot gorivo uporablja zemeljski plin.

V Energetiki Ljubljana in v Energetiki Maribor kljub temu pravijo, da letos podražitev ne načrtujejo. Kot je za STA dejal direktor Jože Hebar, so plin za obdobje do konca leta 2027 zakupili že jeseni lani, torej pred vojno na Bližnjem vzhodu in dvigi cen. Druga pomembna postavka pa je omrežnina, ki pa se po navedbah Plinarne Maribor do konca 2027 ne bo spreminjala. “Za zdaj kaže, da v prihodnji ogrevalni sezoni cene ne bodo šle navzgor,” je po pisanju STA prejšnji teden dejal Hebar.

Sisteme daljinskega ogrevanja pa imajo tudi v mnogih manjših mestih. Sekcija za daljinsko ogrevanje pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) pokriva 17 podjetij in 90 odstotkov proizvedene toplote. Kot pravi njen predsednik Ljubo Germič, sicer svetovalec direktorja Energetike Maribor, je struktura energentov, ki jih uporablja posamezen sistem, precej raznolika, poleg tega imajo podjetja različno politiko zakupov. 

Upravljavci vseh sistemov, vključenih v sekcijo, pa po besedah Germiča napovedujejo, da bodo cene do konca leta ostale enake ali vsaj podobne, kot so bile spomladi. Težje je reči, kaj bo po novem letu, a sogovornik večjih dvigov ne pričakuje.

Kot pravi, so se podjetja v energetski krizi leta 2022 marsičesa naučila, nekatera so odvisnost od plina zmanjšala z dodajanjem kotla na biomaso. Več pozornosti pa namenjajo tudi politiki zakupovanja energentov.