Kdo pridobi in kdo izgubi s Šircljevim rebalansom proračuna

Na mizi poslancev je danes predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Kot so ob razpravah v preteklih tednih navajali predstavniki ministrstva za finance, so pri novi računici pazili, da proračunski primanjkljaj za letošnje leto ne preseže treh odstotkov bruto domačega proizvoda. To je namreč maastrichtski kriterij za vzdržen primanjkljaj v državni blagajni.

Trenutno veljavni proračun sicer predvideva 2,9 odstotka primanjkljaja, kar je znotraj dopustnega. A v prvem polletju so podatki kazali, da bo primanjkljaj višji zaradi hitre rasti izdatkov za plače v javnem sektorju, večjih potreb zdravstvene in pokojninske blagajne ter javnega potniškega prometa.

Tik pred junijsko menjavo vlade je vlada Roberta Goloba v letnem poročilu o napredku (dokumentu, ki ga članice vsako leto pošljejo Bruslju) ocenila, da bi javnofinančni primanjkljaj ob nespremenjenih politikah letos lahko dosegel 3,4 odstotka BDP.

Evropska komisija je takrat sklenila, da za Slovenijo ne uvede postopka presežnega primanjkljaja, a napovedala tudi, da bo stanje znova presojala konec novembra.

Ugodna klima omilila pritisk

Sredi leta je tako kazalo, da bo morala država za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP zategniti pas in najti za več sto milijonov evrov prihrankov. Ministrstvo za finance je – ko ga je še vodil Klemen Boštjančič – med drugim prostor iskalo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), upravljavcu zdravstvene blagajne.

A rebalans, ki bo danes na mizi poslancev, ne vsebuje večjih rezov v porabo, vlada Janeza Janše pa vseeno ocenjuje, da naj bi primanjkljaj do konca leta ostal pri še dopustnih 2,9 odstotka BDP. Proračunsko enačbo je pomagala rešiti ugodnejša gospodarska klima. Država namreč letos beleži precej močno rast davčnih prilivov, kar pomeni višje prihodke, s tem pa ugodnejši proračunski saldo.

Ugodna je tudi septembrska jesenska napoved vladnega urada za makroekonomske analize (Umar), ki Sloveniji za letos napoveduje 3,8-odstotno realno rast BDP, kar je bistveno več od spomladi pričakovanih dveh odstotkov.

“Gospodarska rast za letos je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo proračunskih dokumentov,” je septembra, ko je bil predlog rebalansa sprejet na vladi, dejal premier Janša. Rebalans prihodke državnega proračuna zvišuje s 15,6 na 16,5 milijarde evrov, odhodke pa s 17,7 na 18,8 milijarde evrov. Predvideni primanjkljaj državnega proračuna znaša 2,2 milijarde evrov.

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, sicer opozarja, da so v rebalansu predvidena prihodki razmeroma optimistični.

Več za plače javnih uslužbencev, obrambo, EU projekte

Odhodki se glede na sprejeti proračun povečujejo za 1,1 milijarde evrov. Okoli polovico dodatne porabe je namenjene izdatkom zaradi novih zakonskih obveznosti, ki v zdaj veljavnem proračunu še niso bile upoštevane, predvsem dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa.

Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost (za pokritje slovenske soudeležbe), ki se izteka konec leta.

Za obrambne izdatke je predvidenih dodatnih 296 milijonov evrov. Pri tem denar ne bo šel za nove projekte, temveč za že načrtovane obrambne investicije: sredstva za nakup kopenskega sistema zračne obrambe Iris in artilerijskega sistema Caesar se povečujejo za 256 milijonov evrov.

Proračuni ministrstev so se večinoma povečali, na vladi so pojasnjevali, da so morali zagotoviti dovolj denarja za vse zakonske obveznosti (za plače, za starševska nadomestila, osebno asistenco in podobno). Znotraj proračunov ministrstev pa je prišlo tudi do prerazporejanja sredstev in do zmanjšanja na nekaterih postavkah. Po pojasnilih ministra Širclja to ne bo vplivalo ne na predvidene investicije ne na izplačilo transferjev.

Zamik plačil v zdravstvu?

Se pa z rebalansom zmanjšuje transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta je po oceni poslanca SD Darka Ratajca “poraženec rebalansa”.

Upravljavec zdravstvene blagajne je imel v finančnem načrtu za leto 2026 predvidenih do 520 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna. Rebalans to mejo znižuje na do 420 milijonov evrov, torej za 100 milijonov evrov.

Na zavodu temu nasprotujejo in ocenjujejo, da bi moral zavod neplačan del obveznosti do izvajalcev v zdravstvu iz tekočega leta prenesti v plačilo v prihodnjem letu. To pa lahko vpliva na likvidnost izvajalcev ter dostopnost zdravstvenih storitev za prebivalce.

Milijoni iz posebnega sklada za pokojnine

Sprememba pa je tudi pri financiranju pokojnin. Predlog novele zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 namreč predvideva možnost, da država desetino kupnin od prodaje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije porabi za financiranje oziroma sofinanciranje pokojninske blagajne. Kot piše v predlogu zakona, gre za največ 176 milijonov evrov.

Denar od kupnin se že več let steka na posebno postavko pri ministrstvu za finance. Denar naj bi bil nekoč preusmerjen v demografski rezervni sklad, iz katerega naj bi v bodoče sofinancirali vedno večje izdatke pokojninske blagajne. A ta sklad do zdaj ni bil ustanovljen.

Zdaj želi torej vlada del tega denarja, do 176 milijonov evrov, nameniti za tekoče obveznosti do upravljavca pokojninske blagajne. To potezo sta ta teden kritizirala nekdanja finančna ministrica in premierka Alenka Bratušek ter nekdanji finančni minister Boštjančič, zdaj oba poslanca Svobode. Menita, da gre za manever, s katerim je vlada prikazala nižji primanjkljaj.

Kot je po pisanju STA dejala Bratušek, vlada z enim zamahom iz demografskega rezervnega sklada, kjer se je denar nalagal več kot 10 let, upokojencem jemlje 176 milijonov evrov.

Dodala je, da se denar jemlje le zato, da bo zapisano 2,9 odstotka primanjkljaja. Podobno je ocenil Boštjančič. “Ta manever spremeni le to, da bo številka v tabeli videti 2,9 odstotka, namesto 3,1 odstotka. Za evropski izračun primanjkljaja pa se ne bo zgodilo nič,” je dejal. Porabi sredstev iz sklada ne nasprotuje, nasprotuje pa temu, da se jih razporeja na odhodke, ki niso povezani z namenom, za katere so bili ustanovljeni, je navedbe poslanca povzela STA.

Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi Anže Logar, so na drugi strani mnenja, da ” je z vidika načela gospodarnosti smiselno, da se v tem letu razpoložljiva sredstva namenijo za financiranje oziroma sofinanciranje pokojninske blagajne, tudi v izogib morebitnemu dodatnemu zadolževanju”.

Lahovnik: Manjše preoblikovanje proračuna

Ekonomist in član strateškega sveta za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da gre pri rebalansu za “manjše preoblikovanje” proračuna, s katerim je vlada v prvi vrsti zagotovila denar za izdatke, ki v zdaj veljavnem proračunu niso vključeni.

Omeni denar za slovensko soudeležbo pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost ter na novo uzakonjene obveznosti za zaposlene v javnem sektorju.

“Mislim, da so težave pri izvrševanju letošnjega proračuna povezane s tem, da je prejšnja vlada močno zgrešila pri oceni učinkov plačne reforme v javnem sektorju. Izdatki so precej višji od predvidenih,” je dejal ekonomist, ki pa ocenjuje, da minister Šircelj veliko manevrskega prostora za posege v predvideno porabo ni imel.

Vlada o proračunu za 2027 – sledijo večji rezi?

Fiskalni svet je v oceni rebalansa opozoril še na prehitro rast izdatkov. Tako bodo neto izdatki sektorja država letos rasli približno osem odstotkov, medtem ko srednjeročni fiskalni načrt dovoljuje 4,4-odstotno rast. Kumulativno odstopanje od načrtovane poti naj bi do konca leta znašalo okoli 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat več od dovoljene meje (0,6 odstotka BDP).

Fiskalni svet je zato ta teden izrazil pričakovanje, da bosta proračuna za 2027 in 2028 vsebovala ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. “Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ,” je opozoril svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Vlada je v odgovoru na oceno sveta zapisala, da bodo v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti nadaljnji ukrepi za krepitev vzdržnost javnih financ. Dokumente bo obravnavala na današnji redni seji, iz njih pa naj bi bilo razvidno, ali vlada ima idejo, kako trajneje zajeziti rast izdatkov.