Omejitev obrestne mere, nova pravila oglaševanja … Kaj bo drugače pri potrošniških posojilih

Vlada je pretekli četrtek potrdila predlog zakona o potrošniških kreditih ter ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku.

Z njim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah, ki bi morala biti prenesena že do novembra lani. Začetek veljavnosti novega zakona je predviden naslednji dan po objavi, začetek uporabe pa šest mesecev po uveljavitvi.

Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, predlog zakona krepi varstvo potrošnikov pri najemanju posojil ter pravila prilagaja novim oblikam kreditiranja in sklepanju pogodb v digitalnem okolju.

Podrobneje smo pogledali pomembnejše novosti, ki jih prinaša predlog zakona.

Omejitev obrestne mere in stroškov posojila

Predlog zakona določa dodatne ukrepe za preprečevanje prezadolženosti potrošnika in morebitnega oderuštva. Med njimi je določitev najvišje dovoljene kreditne obrestne mere, ki ne bo smela presegati 50 odstotkov predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Ta trenutno znaša 10,4 odstotka, spreminja pa se vsakih šest mesecev.

Omejeni bodo tudi skupni stroški posojila, ki ne bodo smeli presegati zneska črpanega posojila. To bo veljalo za dve vrsti potrošniških posojil: (1) za posojila do vključno 1.500 evrov s šestmesečno ročnostjo in (2) posojila nad 1.500 do vključno 5.000 evrov z ročnostjo nad šest mesecev do vključno 12 mesecev.

Predlog zakona predvideva tudi omejitev najvišje dovoljene efektivne obrestne mere za nebančne posojilodajalce. Na dan sklenitve pogodbe bo lahko efektivna obrestna mera znašala največ 200 odstotkov zadnje povprečne efektivne obrestne mere, ki jo za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije.

Povprečne efektivne obrestne mere kreditnih institucij za štiri različne razrede potrošniških kreditov objavlja Banka Slovenije dvakrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije.

Strožja pravila oglaševanja

S predlogom zakona se dodatno zaostrujeta oglaševanje in trženje potrošniških posojil. Oglasna in trženjska sporočila v zvezi s kreditno pogodbo bodo morala biti jasna in nezavajajoča. Ne bodo smela biti nepoštena in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali s stroški kredita ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik.

Med drugim bodo morala biti oglasna sporočila v zvezi s kreditno pogodbo opremljena z jasnim in razvidnim opozorilom za potrošnike, ki se glasi: “Pozor! Izposoja denarja se plača.”

Pri kreditnih pogodbah, ki vsebujejo obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita za potrošnika, morajo biti pri oglaševanju jasno, razumljivo in razvidno navedeni:

1. kreditna obrestna mera z navedbo, ali gre za fiksno, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero, in morebitni drugi stroški potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
2. skupni znesek kredita;
3. efektivna obrestna mera;
4. obdobje trajanja kreditne pogodbe, razen kadar gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas;
5. blago ali storitev ter cena in znesek vsakega vnaprejšnjega plačila, če gre za kredit v obliki odloga plačila, ter
6. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, in višina posameznih plačil, če je to mogoče.

Te informacije bodo morale biti prikazane s pomočjo reprezentativnega primera. Če se informacije posredujejo po elektronskem nosilcu podatkov, se bodo morale informacije potrošniku zagotoviti s klikom ali pomikanjem po zaslonu.

Prepovedana bo uporaba določenih oglaševalskih praks, ki spodbujajo potrošnika k najemu kredita z navedbami, da se bo potrošniku tako izboljšal finančni položaj. Prav tako bosta prepovedana navajanje, da neodplačane kreditne pogodbe ali evidentirani krediti v podatkovnih zbirkah zelo malo vplivajo na oceno kreditne sposobnosti ali nanjo sploh ne vplivajo, ter lažno namigovanje, da posojilo pomeni povečanje finančnih sredstev, je nadomestek za prihranke ali lahko dvigne življenjski standard potrošnika.

Zagotavljanje ključnih informacij

Predlog prinaša tudi jasnejše in preglednejše informacije pred sklenitvijo kreditne pogodbe ter jih prilagaja novim digitalnim orodjem. Obvezno bo zagotavljanje splošnih informacij o kreditnih pogodbah, ki so v ponudbi posameznega posojilodajalca, te pa morajo biti vedno dostopne potrošniku.

Potrošnik bo moral ključne informacije prejeti najmanj en dan pred sklenitvijo pogodbe, v nasprotnem primeru pa mora posojilodajalec potrošniku poslati obvestilo oziroma “opomnik” o možnosti odstopa od kreditne pogodbe v roku 14 dni. Obvestilo se pošlje od enega do največ sedmih dni po sklenitvi pogodbe oziroma predložitvi zavezujoče ponudbe s strani potrošnika.

Potrošnik bo moral biti seznanjen tudi, kadar bo ponudba zanj prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave podatkov. Pri tem ga bo moral posojilodajalec seznaniti z viri podatkov, uporabljenih za prilagojeno ponudbo. Potrošnik bo imel pravico, da v primeru, ko ocena kreditne sposobnosti delno temelji na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov, zahteva človeško posredovanje.

Služba za svetovanje o odplačevanju dolgov

Predlog zakona v skladu z zahtevo evropske direktive na novo določa tudi vzpostavitev službe za svetovanje potrošnikom o odplačevanju dolgov. Ta bo brezplačna in bo namenjena potrošnikom, ki se soočajo s težavami pri izpolnjevanju finančnih obveznosti.

“Cilj te službe je pomagati potrošnikom, ki se soočajo s finančnimi težavami, in jih usmerjati, da v največji možni meri odplačajo neporavnane dolgove, pri tem pa ohranijo dostojno raven življenja in dostojanstvo,” je navedeno v besedilu predloga zakona.

Služba za svetovanje o odplačevanju dolgov bo tako usmerjala potrošnike v odplačevanje dolgov, nudila socialno in psihološko pomoč v finančnih stiskah in dolgovih, izdelala načrt za izhod iz finančne stiske ali prezadolženosti, svetovala pri urejanju proračuna in ekonomični porabi finančnih sredstev, nudila pomoč pri administrativnih postopkih za urejanje dolgov ter finančno opismenjevala potrošnike.

Ta služba bo delovala kot javna služba, za kar se bo podelila koncesija. Opravljale jo bodo lahko potrošniške in strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostjo svetovanja o odplačevanju potrošniških dolgov. Izvajalci te službe bodo morali biti neodvisni in ne bodo mogli biti posojilodajalci, kreditni posredniki, kupci posojil ali serviserji kreditov. Prav tako izvajalci ne bodo mogli biti ponudniki blaga, storitev ali digitalne vsebine.

Razširitev na nove finančne produkte

Predlog zakona se bo uporabljal tudi za nekatere kreditne produkte, ki doslej niso bili vključeni v področje uporabe. Nova pravila bodo tako zajela tudi nove finančne produkte, kot so posojila brez stroškov in brez obresti z odlogom plačila nad 50 dni (na primer sheme “kupi zdaj, plačaj pozneje”), lizing pogodbe (če je v pogodbi predvidena možnost prenosa lastništva ob koncu odplačevanja) in kreditne pogodbe, ki morajo biti odplačane v treh mesecih in z zanemarljivimi stroški.

Cilj nove ureditve je zagotoviti odgovorno kreditiranje ter visoko raven varstva ekonomskih in pravnih interesov potrošnikov, so še sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.