V Sloveniji bi gradili satelite, zato združujejo moči z Američani

Ljubljansko podjetje 3GM Plus, ki se ukvarja z izdelavo čistih prostorov in je v zadnjih treh letih skokovito povečalo prihodke, ima visokoleteče načrte. V naslednjih letih nameravajo zagnati proizvodnjo satelitov na slovenskih tleh, v sodelovanju z ameriškim partnerjem Sidus Space, ki od leta 2021 kotira na borzi Nasdaq, a za zdaj beleži precejšnje izgube na poti do komercializacije svojih tehnologij.

Podjetji sta sredi septembra na sejmu vesoljske industrije v Parizu podpisali nezavezujoč memorandum o sodelovanju. Ta predvideva, da bo ameriško podjetje, ki ima svojo proizvodnjo v vesoljskem središču Space Coast na Floridi, zagotovilo tehnologijo satelitov, inženirski razvoj in prenos znanja. Kasneje bo svojo naložbo povrnilo tako, da bo izdajalo licence za svojo tehnologijo evropskim strankam, pri čemer potencial vidijo tudi v rastočem povpraševanju evropskega obrambnega sektorja ter želji po suvereni evropski tehnologiji.

Kot so v pogovoru za Forbes Slovenija dejali direktor 3GM Plus Jure Miloševič in delegacija treh direktorjev Sidusa, bi v roku dveh do treh let lahko proizvodnja satelitov stekla v Sloveniji, čeprav je časovnica “odvisna tudi od drugih deležnikov”. Miloševič ocenjuje vrednost začetne naložbe v prenos znanja in tehnologije na 25-30 milijonov evrov. Obe podjetji trenutno vlagata svoje znanje in poslovna omrežja, sredstva za začetek proizvodnje pa bodo pridobljena iz različnih virov, kot so lastna in bančna posojila, investitorji in nepovratna sredstva za razvoj regij, je dejal.

“V tem času bo Jure tukaj vzpostavil obrat za proizvodnjo in sestavljanje satelitov. Sodelovali bomo s slovenskimi univerzami in si prizadevali pospešiti postopek vzpostavitve obrata. Čeprav ima Slovenija usposobljeno delovno silo, sta sestavljanje in integracija satelita precejšen izziv, zato delavci potrebujejo dodatno usposabljanje. Lahko pridejo v naš obrat na nekajmesečno usposabljanje, ali pa mi sem pošljemo svoje tehnike in inštruktorje, ki bodo usposobili lokalne tehnike,” je dejal tehnološki direktor Sidus Space Valerij Ojdanić.

Od čistih prostorov do vesolja

Kot pravi Miloševič, je do sodelovanja prišlo po srečanju z Ojdanićem na vesoljskem simpoziju v Colorado Springsu, ki ga 3GM Plus že več let obiskuje kot del slovenske delegacije v organizaciji agencije Spirit in ministrstva za gospodarstvo oziroma Slovenske vesoljske pisarne.

3GM Plus se sicer ukvarja s čistimi oziroma sterilnimi prostori, ki so potrebni v več panogah, od vesolja do proizvodnje čipov, baterij, kemične industrije, farmacije, ipd. Podjetje je leta 2023 ustvarilo dobrih sto tisoč evrov. Leto kasneje so presegli milijon in pol, lani pa 3,8 milijona evrov ob dobrih 100 tisočakih čistega dobička.

Miloševič rast prihodkov pripisuje naročilom iz tujine, zlasti na Švedskem in v Nemčiji. “Na Švedskem smo uspeli pridobiti veliko partnerstvo z nemškim E.ON-om. Tam smo zgradili enega največjih čistih prostorov za baterijske sklope. V Nemčiji smo delali za farmacijo, v Sloveniji delamo za lekarne. Naše stranke so podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo.”

Tržno nišo je Miloševič prepoznal tudi v vesoljski industriji, zato se je začel zanimati za ta segment in prišel v stik s floridskim izdelovalcem satelitov. “Skozi pogovore s strankami, drugimi podjetji, ministrstvom za obrambo, smo videli, da bi mogoče Slovenija potrebovala nekaj takega; malo drugačen pristop, kot do zdaj. Slovenija je hotela vse razvijati sama. Ampak stroškovno gledano to nima smisla. Če je tehnologija že na trgu, zakaj ne združimo moči in naredimo prenos tehnologije, ljudje se naučijo in omogočimo to proizvodnjo v Sloveniji.”

Tek na dolge proge

Letos Miloševič pričakuje nižje prihodke kot lani, saj se je podjetje – kot pravi – “konsolidiralo in osredotočilo na slovenski trg” ter kadrovsko okrepilo. Trenutno v Sloveniji redno zaposlujejo osem ljudi, a Miloševič pravi, da v času večjih projektov prek dveh podjetij v Litvi število zaposlenih povečajo tudi do 80. Že naslednje leto imajo napovedane projekte čistih prostorov v Španiji in na Švedskem, tudi v vesoljskem programu, pravi.

Vseeno pa direktor še nekaj časa ne pričakuje donosov iz posla s sateliti. “Jaz ostalim podjetjem, ki jih hočem privabiti k sodelovanju, rečem, da je to tek na dolge proge. Tukaj ne bomo zaslužili v prvih treh letih nič. Nekateri to sprejmejo. Jaz sem pripravljen v to vložiti svoj čas in denar, drugi pa pač ne,” je dejal.

Kako bo videti sodelovanje

Operativni direktor Sidus Space Patrick Butler je za Forbes Slovenija pojasnil, da bo v začetni fazi sodelovanja ameriško podjetje vzpostavilo program usposabljanja delavcev, ki bi nato lahko sami usposabljali kader v Sloveniji. Ta program bi obsegal proizvodnjo, sestavljanje in testiranje satelitov ter njihovo operativno delovanje v vesolju. V tem času bi satelite izdelovali v ZDA, v Slovenijo pa bi se postopno pošiljale komponente za sestavljanje in testiranje.

Sidus, ki je s pomočjo SpaceX raket Falcon 9 doslej v vesolje izstrelil tri satelite, ima na Floridi vzpostavljen center za nadzor misij, od koder bi upravljali tudi prve satelite slovenske izdelave, medtem ko bi usposabljali jedro domačih operaterjev. Kot pravi Butler, je njihova arhitektura upravljanja satelitov modularna in ni odvisna od geografske lokacije, zato lahko ob prenosu znanja centre za nadzor misij vzpostavijo kjerkoli.

Za Sidus se predaja znanja in tehnologije povrne prek licenciranja, še pojasni. “Ko začnemo z usposabljanjem in prenosom znanja, podelimo licenco za satelitsko tehnologijo. To je rešitev, ki prinaša koristi vsem vpletenim. Stranka prejme vesoljska plovila čim hitreje in po nižji ceni, saj ji ni treba vlagati vseh sredstev v razvoj. Hkrati pa nam možnost licenciranja omogoča, da smo za svoj prispevek ustrezno poplačani.”

V začetku sodelovanja bo 3GM Plus skrbel za celotno logistiko v Sloveniji, kar po Miloševičevih besedah zahteva Evropska vesoljska agencija (Esa). “Na žalost je situacija v svetu takšna, kot je, in Evropa bi rada bila samostojna pri izdelavi takih komponent oziroma satelitov,” pravi. Kasneje bo predvidoma ustanovljeno tudi novo skupno podjetje v Sloveniji, možni pa so tudi prevzemi drugih podjetij ali naložbe vanje.

Slovenija kot informacijsko središče

Sidusovi sateliti so v 70 odstotkih izdelani s tehnologijo 3D tiskanja in so zasnovani za opravljanje več nalog hkrati, pove tehnološki direktor Ojdanić. “Tako lahko upravljamo manjše število satelitov in prihranimo denar, a kljub temu dosežemo zastavljene cilje. Omogočajo spremljanje gozdov, električnega omrežja in obale ter vzpostavitev komunikacijskih povezav, vključno z redundantnimi sistemi.”

Po njegovih besedah bi s takšnimi sateliti Slovenija lahko postala informacijsko središče, saj bi tu izdelani sateliti pridobivali podatke s celega sveta, ki bi jih lahko tržili podjetjem, drugim državam EU oziroma strankam po svetu.

Na svojih prvih treh satelitih je podjetje uporabljalo tržno dostopne komponente drugih proizvajalcev, za prihajajoče izstrelitve pa so razvili lastni modul za upravljanje večnamenskega satelita in komunikacijo. Butler je povedal, da sta v zadnji fazi izdelave in testiranja dva satelita, ki ju želijo izstreliti v drugem četrtletju prihodnjega leta, šesti satelit, ki bo pomenil prehod na “zasnovo druge generacije”, pa je v zgodnji fazi izdelave in naj bi poletel leta 2028.

Borzni zdrs

Sidus je leta 2021 vstopil na Nasdaq s prvo javno ponudbo delnic (IPO), v času, ko se je po vzpostavitvi Starlinka in komercializaciji raket SpaceX za večkratno uporabo zagrevala tekma za izstreljevanje manjših satelitov v nizkozemeljsko orbito (low-Earth orbit – LEO). Nastal je iz vesoljske oziroma letalske podružnice tehnološke družbe Craig Technologies, ki je med drugim delala na projektih za Pentagon in vodilna obrambna podjetja, kot sta Northrop Grumman in Lockheed Martin.

Toda od prve kotacije je delnica Sidusa izgubila praktično vso vrednost; s prvotnih več kot tisoč dolarjev je zdrsnila na vsega dva dolarja, kar podjetju s približno 100 zaposlenimi daje tržno vrednost 200 milijonov dolarjev. Sidus je izvedel tudi cepitev delnic v razmerju 100 proti 1, z namenom ohranitve cene na ravni, ki jo za uvrščena podjetja zahteva Nasdaq.

“Vesolje je zahtevno,” pojasnjuje Butler, ki meni, da je bilo v času kotacije veliko navdušenja nad vesoljskim sektorjem in sateliti, pri čemer vlagatelji niso imeli realnih pričakovanj o trajanju razvoja tehnologij. “Menim, da je prišlo do uskladitve pričakovanj – prehod od navdušenja nad komercialnim vesoljskim sektorjem k realističnemu dojemanju časovnih okvirov, potrebnih za dejansko ustvarjanje prihodkov.”

Izguba in načrt preobrata

V drugem četrtletju letos, kar so zadnji dostopni finančni podatki, je podjetje ustvarilo 583 tisoč dolarjev prihodkov in vknjižilo 4,8 milijona dolarjev čiste izgube. V prvem polletju je izguba znašala skoraj 10 milijonov dolarjev, kar je manj od 12 milijonov dolarjev v enakem obdobju lani, ob 850 tisoč dolarjih prihodkov.

Toda letos je podjetje zbralo 170 milijonov dolarjev, ki omogočajo pozitivni denarni tok, delnica pa je bila vključena v tri indekse, kar naj bi izboljšalo vidljivost delnice za institucionalne vlagatelje.

Julija je ustanoviteljica Sidusa Carol Craig delničarje obvestila, da podjetje prehaja iz razvojne faze v fazo komercializacije, v kateri se bo uspeh meril s pridobivanjem novih strank, ponavljajočimi se prihodki in dolgoročno vrednostjo za delničarje. “Pripravljeni smo na komercializacijo; napovedali smo, da bomo za tržni nastop pripravljeni v drugem četrtletju. Zanimajo se številna podjetja – od avtomobilskih proizvajalcev in obrambnega sektorja do podjetij v komercialni vesoljski industriji,” je povedal višji podpredsednik podjetja Matthew Fiore.

Bodo to res evropski sateliti?

Evropske države so vse bolj zaskrbljene zaradi tehnološke odvisnosti od ameriških in kitajskih ponudnikov, zato se poraja vprašanje, kako bi ameriška tehnologija satelitov zagotovila evropsko tehnološko suverenost, četudi jih izdelajo v Sloveniji. Ojdanić pravi, da suverenost pomeni, da bo Slovenija tista, ki upravlja satelit. “Slovenski subjekti bodo odločali o tem, kakšni tovori bodo na tem satelitu. Slovenski subjekti bodo verjetno imeli pravico do prodaje informacij oziroma podatkov,” je dejal.

Sama tehnologija po njegovih besedah ne more biti suverena, saj “to preprosto ni v naravi tehnologije”. Konec koncev je tudi vsa ameriška tehnologija odvisna od čipov, ki nastanejo v Tajvanu ali Južni Koreji, Evropa pa pri proizvodnji čipov še bolj zaostaja, še pravi.

“Upamo, da bodo Slovenci po tem prenosu znanja prevzeli popolno odgovornost, začeli inovirati in tehnologijo razvili v nekaj svojega,” doda Fiore.