Primer Google: razbitje monopola ali ponovitev zgodbe z Microsoftom?

Tehnologija Jan Artiček 22. novembra, 2024 05.08
featured image

Google je na udaru morda najodločnejšega poskusa ameriških regulatorjev, da obrzdajo vpliv velikih tehnoloških podjetij. Resna grožnja ali mnogo hrupa za nič?

22. novembra, 2024 05.08

V sredo je ameriško pravosodno ministrstvo skupaj z nekaterimi zveznimi državami uradno vložilo svoje predloge za odpravo Googlovega monopola na področju spletnega iskanja, med katerimi je tudi predlog sodišču, da od tehnološkega giganta zahteva prodajo Google Chrome, najbolj priljubljenega spletnega brskalnika na svetu. Toda Google je že napovedal pritožbo, kar je v preteklosti pred razbitjem obvarovalo Microsoft.

Predlog za prodajo Chroma je del prelomnega sodnega procesa proti Googlu, ki je potekal v Washingtonu od septembra lani. Sodnik v primeru Amit Mehta je avgusta odločil, da je Google LLC – največje podjetje starševske skupine Alphabet – “monopolist in da je deloval kot monopolist, da bi ohranil svoj monopol.” S tem je po mnenju sodnika kršil drugi člen Shermanovega zakona iz leta 1890, ki prepoveduje monopole.

V osrčju primera so Googlovi distribucijski sporazumi z drugimi spletnimi velikani, ki Googlov iskalnik določajo kot privzeto možnost za spletno iskanje v brskalnikih in na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android. Ti po mnenju sodišča dajejo Googlu nepošteno prednost pred tekmeci tako pri spletnem iskanju kot tekstovnem oglaševanju na podlagi poizvedb.

Pravosodno ministrstvo v vlogi tožnika je zato sodišču predlagalo, da Googlu prepove sklepanje takšnih ekskluzivnih dogovorov; da družbo prisili v prodajo brskalnika Chrome, ki po podatkih družbe StatCounter zavzema 64-odstotni tržni delež na področju brskalnikov; v primeru operacijskega sistema Android (prav tako v Googlovi lasti) pa je ministrstvo predlagalo dve možnosti, bodisi prodajo ali pa regulatorni nadzor nad Googlovo uporabo tega ekosistema.

"Privzeta možnost je dragocena nepremičnina"

Google je monopol na področju iskanja vzdrževal s sklepanjem distribucijskih pogodb "z razvijalci brskalnikov, proizvajalci mobilnih naprav in brezžičnimi operaterji," ki so v zameno za delež Googlovih oglaševalskih prihodkov namestili Googlov iskalnik kot privzeto opcijo na svojih napravah ali brskalnikih, je ugotovljal sodnik Mehta.

Večina uporabnikov namreč do spletnega iskanja dostopa prek spletnega brskalnika oziroma prek aplikacije na mobilni napravi. Z distribucijskimi pogodbami Google zahteva, da njegovi partnerji (npr. Apple in Samsung) v svoje naprave oziroma na brskalnike ne bodo vnaprej naložili nobenega drugega iskalnika. Tako ima večina naprav v ZDA in po svetu vnaprej naložen izključno Google, ki drži več kot 90-odstotni tržni delež spletnega iskanja.

"Google plačuje ogromne vsote, da zagotovi te vnaprej naložene privzete nastavitve. Običajno se znesek izračuna kot odstotek prihodka od oglaševanja, ki ga Google ustvari s poizvedbami, izvedenimi prek privzetih iskalnih dostopnih točk," je v odločitvi še zapisal sodnik.

V okviru procesa je bilo ugotovljeno, da so Googlova plačila partnerjem v letu 2021 znašala več kot 26 milijard dolarjev, štirikrat več kot vsi drugi Googlovi stroški iskanja skupaj. V istem letu je podjetje ustvarilo 146 milijard dolarjev prihodkov iz naslova spletnega oglaševanja, kar je več kot trikratnik oglaševalskih prihodkov v letu 2014. Glavni tekmec Bing, ki je v lasti Microsofta, iz naslova oglaševanja ustvari precej manj, leta 2022 manj kot 12 milijard dolarjev.

"Privzeta možnost je izjemno dragocena (virtualna, op. a.) nepremičnina. Ker se mnogi uporabniki preprosto držijo iskanja s privzetimi nastavitvami, Google vsak dan prejme milijarde poizvedb prek teh dostopnih točk. Google iz takih iskanj pridobi izjemne količine uporabniških podatkov," meni Mehta in dodaja, da Googlu to omogoča tako izboljšanje kakovosti iskanja kot generiranje oglaševalskih prihodkov. Natančneje, Googlu je nadzor nad brskalniki in mobilnimi napravami omogočil vztrajno dvigovanje cen za tekstovne oglase ob pomanjkanju resne konkurence.

Odsvojitev Chroma, morda tudi Androida

Ministrstvo se je v svoji vlogi v sredo strinjalo s sodnikovo odločitvijo. Dejali so, da je Google manipuliral z nadzorom nad Chromom in Androidom - oba je Google lansiral leta 2008 - v lastno korist, svoje monopolne dobičke pa delil s tretjimi osebami pod pogoji, ki so te partnerje spodbujali, da pomagajo vzdrževati Googlov monopol.

"Googlovo lastništvo in nadzor nad Chromom in Androidom – ključnima metodama za distribucijo iskalnikov potrošnikom – predstavlja velik izziv za uveljavitev pravnega sredstva, katerega cilj je trg razbremeniti protikonkurenčnega ravnanja. Da bi rešil te izzive, mora Google odsvojiti Chrome, ki je utrdil Googlovo prevlado, da lahko tekmeci nadaljujejo z distribucijskimi partnerstvi, ki jih ta nadzor danes preprečuje," so zapisali.

Po predlagani divesticiji Chroma podjetje še pet let ne bi smelo vstopiti na trg spletnih brskalnikov.

Glede Androida pa vidijo dve možnosti. "Hitra in učinkovita rešitev" bi bila, da Google odsvoji tudi ta del svojega poslovanja. A ker priznavajo, da bi "takšna odsvojitev lahko pri Googlu ali drugih udeležencih na trgu sprožila močno nasprotovanje," so predlagali še alternativo: nadzor sodišča in tožnikov nad Googlovo uporabo ekosistema Android. Če bi se izkazalo, da Google še naprej uporablja Android na način, ki izključuje konkurenco, pa predlagajo vrnitev k prvi možnosti, torej divesticiji.

Umetna inteligenca je priložnost za konkurenco

Regulator je izpostavil zmožnost tehnologije generativne umetne inteligence, da vpliva na tržno dinamiko na področju spletnega iskanja in omogoči vzpon tekmecev, ki bi zatresli Googlov monopol. Toda ministrstvo opozarja, da je potrebno Googlu preprečiti, da bi manipuliral s trgom poizvedb s pomočjo umetne inteligence v prid lastnemu modelu Gemini. O tem strahu je sicer lani na sojenju govoril tudi generalni direktor Microsofta Satya Nadella, ki je opozarjal na možnost, da Google sklene ekskluzivne dogovore z ustvarjalci vsebin za urjenje svoje umetne inteligence.

Poleg tega je tožnik sodišču predlagal še, da Googlu prepove zatiranje konkurence prek "prevzemov, partnerstev ali manjšinskih investicij", kar bi lahko pod vprašaj postavilo Googlovo investicijo v start up umetne inteligence Anthropic. Predlagajo tudi, da naj Google s potencialnimi tekmeci deli podatke, ki so ključni za ponovno vzpostavitev konkurence; to vključuje tako podatke o klikih in poizvedbah kot tudi rezultate iskanja.

Ker je Googlova prevlada "zamrznila" konkurenco na področju spletnega iskanja za več kot desetletje, pravosodno ministrstvo predlaga, da ukrepi veljajo za obdobje 10 let. Za nadzor nad Googlom bi bil zadolžen petčlanski tehnični komite.

Glavni izvršni direktor Microsofta Satya Nadella
Glavni izvršni direktor Microsofta Satya Nadella je na sojenju proti Googlu svaril pred izkoriščanjem monopola na področju iskanja za razvoj umetne inteligence (Foto: PROFIMEDIA)

Google kritičen do 'radikalnih' predlogov regulatorja

Pri Googlu so se že oktobra, ko je ministrstvo objavilo prvi osnutek morebitnih predlogov, ostro odzvali na načrtovane ukrepe; to retoriko so še stopnjevali po sredini uradni vlogi predlogov.

Ministrstvo bi lahko podalo predloge, ki naslavljajo sporno zadevo v tem primeru, torej distribucijske dogovore, so v četrtkovem blog zapisu dejali pri Googlu. "Namesto tega se je odločilo za spodbujanje radikalne intervencionistične agende, ki bi škodovala Američanom in ameriškemu globalnemu tehnološkemu vodstvu. Divje preobširen predlog ministrstva presega odločitev sodišča. To bi razbilo vrsto Googlovih izdelkov – tudi izven divizije iskanja –, ki so ljudem všeč in se jim zdijo v pomoč v vsakdanjem življenju," je bil oster glavni pravnik Googla Kent Walker.

Predloge je Walker opisal še kot "preseganje pooblastil vlade brez precedensa". Med najbolj škodljivimi učinki teh predlogov je izpostavil ogrožanje zasebnosti in varnosti uporabnikov na spletu, kar bi bila po njihovem mnenju posledica zahteve, da podjetje deli "zasebne poizvedbe Američanov" in lastne inovacije neznanim tujim in domačim družbam.

Google se namerava pritožiti na odločitev v primeru, a mora najprej počakati, da sodnik odloči tudi o ukrepih za preprečitev monopola. O tem naj bi Mehta odločil aprila 2025, končna odločitev v primeru pa bo podana avgusta prihodnje leto. Google bo svoje predloge predstavil naslednji mesec.

Marca prihodnje leto bo pred aprilskim zasedanjem tudi ministrstvo lahko podalo dodatne argumente. Kot piše Bloomberg, bi lahko takrat administracija Donalda Trumpa, ki z januarjem prevzema Belo hišo, tudi spremenila predloge. Primer je bil sicer vložen v obravnavo še pod Trumpovim prejšnjim mandatom in je trajal skozi mandat odhajajočega predsednika Joeja Bidna.

Donald Trump
Donald Trump se januarja vrača v Belo hišo, kar bi morda lahko vplivalo na potek primera proti Googlu (Foto: PROFIMEDIA)

Se spomnite, ko ni bilo mogoče odstraniti Internet Explorerja?

Razbitje družbe na podlagi Shermanovega protimonopolnega zakona je na prelomu tisočletja grozila tudi ponudniku programske opreme Microsoft, danes drugi največji družbi po tržni vrednosti. Tudi v tem primeru je spor med tehnološkim velikanom in ministrstvom za pravosodje izviral iz očitane zlorabe tržnega položaja v zvezi s spletnimi brskalniki.

Microsoft je namreč pri svojem operacijskem sistemu Windows, ki ga je takrat uporabljala večina osebnih računalnikov, kot dodatno "funkcijo" vnaprej naložil brskalnik Internet Explorer. Po mnenju tožilstva je to omejilo trg za tekmece (med njimi Netscape), saj so morali uporabniki njihove brskalnike posebej kupiti in inštalirati; Microsoft so obtožili tudi protikonkurenčnih dogovorov s proizvajalci računalniške opreme. Microsoft je trdil, da Internet Explorer ni ločen produkt, ampak funkcija, ki je integrirana in pride v paketu z operacijskim sistemom.

Aprila leta 2000 je sodnik v okrožju Columbia - kjer poteka tudi sojenje proti Googlu - odločil, da je imel Microsoft monopol in da je zlorabil svoj monopolni položaj za omejevanje konkurence. Par mesecev kasneje je odločil, da se mora podjetje razdeliti na dva dela, enega za operacijski sistem Windows in drugega za aplikacije oziroma programsko opremo.

Microsoft se je na odločitev pritožil na privizno sodišče, ki je leta 2001 zavrglo prvotno odločitev okrožnega sodišča, sklicujoč se med drugim na pristranskost sodnika. Septembra tistega leta je ministrstvo za pravosodje opustilo zahtevo po razbitju Microsofta, novembra pa doseglo poravnavo s podjetjem. Tej je sicer nasprotovalo devet zveznih držav in okrožje Columbia, ker po njihovi oceni ni ustrezno regulirala Microsoftovih protikonkurenčnih praks, a je leta 2004 prizivno sodišče odločilo v prid Microsofta in odobrilo poravnavo.