Sij v iskanju novega lastnika: na mizi več ponudb, tudi država pripravljena prodati

Slovenska industrija jekla (Sij), ki je z okoli 3.600 zaposlenih eden največjih zaposlovalcev pri nas, že slabo leto dni preverja interes za vstop potencialnega strateškega partnerja.

Zdaj je večinski lastnik z dobrimi 72 odstotki nizozemsko podjetje Dilon, v ozadju katerega je Rus Andrej Zubicki, sicer tudi predsednik uprave krovne družbe Sij. 25 odstotkov plus eno delnico ima v lasti država, 2,8 odstotka pa je po podatkih baze Gvin v lasti manjšinskih delničarjev in družbe same.

A jeklarska skupina se je, spomnimo, zaradi zahtevnih razmer na evropskem trgu jekla v zadnjih letih znašla v rdečih številkah in dolžniški zanki. Letos spomladi je s konzorcijem bank – v tem so NLB, OTP banka, Unicredit, SID banka, Intesa Sanpaolo, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Erste Group, Gorenjska banka in Sparkasse – po letu dni pogajanj sklenila dogovor o podaljšanju rokov za odplačilo 370-milijonskega dolga do konca leta 2028. Pri tem je krovna družba zastavila deleža v ključnih družbah skupine, SIJ Acroni in SIJ Metal.

Že pred sklenitvijo reprograma je bil na zahtevo bank v upravo SIJ imenovan Kristijan Bauer, ki je zadolžen za poslovno prestrukturiranje skupine. Prav tako na zahtevo bank pa tečejo tudi postopki za prodajo družbe oziroma vstop strateškega partnerja.

Veliko zanimanja

Banke so za svetovalca izbrale mednarodno družbo Houlihan Lokey.

V Siju nam na vprašanja o številu prejetih ponudb, poreklu in dejavnosti potencialnih kupcev in časovnici postopka prodaje niso odgovorili. Kot pravijo, podrobnosti ne morejo razkrivati zaradi zaščite interesov vseh vpletenih.

Po naših neuradnih informacijah pa je zanimanja za Sij veliko. Houlihan Lokey naj bi imel na mizi osem ponudb.

Odprta 66-milijonska terjatev

Sij ima še vedno odprto veliko terjatev do večinskega lastnika Dilona. Ta si je med letoma 2015 in 2021 od jeklarske skupine izposodil več deset milijonov evrov. Nato so leta 2022 banke v okviru takratnih pogajanj o refinanciranju posojil zahtevale, da Sij dividend ne izplačuje Dilonu, ampak mora najprej vrniti izposojen denar.

Dilon je v letu 2023 sodeč po podatkih v letnih poročilih nekaj odplačal, saj se je glavnica zmanjšala (graf spodaj). Od leta 2024 dalje pa ne, saj Sij zaradi slabega poslovanja ni izplačeval dividend. Tudi letos jih ne bo. Obresti medtem tečejo, zato se skupni dolg Dilona do Sija povečuje. Na zadnji dan lanskega leta je znašal 66 milijonov evrov.

V Siju so lani v prospektu ob izdaji obveznic navedli, da (vsaj do takrat) ni bilo zapadlih ali neplačanih zneskov in s tem tudi ne kršitev dogovora med Dilonom in skupino Sij. Posel naj bi bil, kot so zapisali, “pomislekom izpostavljen zaradi navedb v medijih in okoliščin, da je bilo poplačilo posojila med drugim predvideno v obliki dividend delničarjem Sija, ki za leto 2023 in 2024 niso bile izplačane”.

Posojilo zapade decembra prihodnje leto. Družba v letnem poročilu za 2025 navaja, da bo vračilo potekalo prek plačila dividend in vstopa novega strateškega partnerja. Če posojilo ne bo poplačano prek dividend, bo to Dilonu verjetno zniževalo kupnino v postopku prodaje.

V Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki upravlja manjšinski državni delež v Siju, pravijo, da so za upravljanje terjatev, spremljanje njihovega poplačila in sprejemanje ustreznih ukrepov pristojni organi v Siju. Dodajajo pa, da je upravljavec državnega deleža “kljub temu v preteklosti večinskemu lastniku večkrat izrazil pričakovanje, da zagotovi poplačilo dolga”. Prav tako SDH pričakuje, da bo vprašanje poplačila posojil ustrezno obravnavano tudi v okviru finančnega prestrukturiranja skupine, pravijo.

Tu dodajmo, da je NLB Dilonu odobrila tudi 25-milijonsko premostitveno posojilo, ki je zavarovano z zaznambo na lastniškem deležu v slovenskem obrambnem podjetju Armas.

Kaj bo z državno četrtino?

Po menjavi vlade in vodstva SDH, ki ga od oktobra dalje vodi nekdanji član uprave Uniorja Branko Bračko, se postavlja tudi vprašanje, ali bo to vplivalo na načrte države z jeklarsko skupino.

Bračkov predhodnik Žiga Debeljak je v začetku letošnjega leta izrazil pripravljenost, da država pristopi k prodajnemu postopku in proda svoj 25-odstotni delež v skupini Sij ali pa da ostane lastnik, če bi tako želel bodoči strateški partner.

Kot kaže, SDH te usmeritve ne spreminja. “V primeru morebitnih sprememb v lastniški strukturi Sij je SDH pripravljen preučiti tudi možnost prodaje državnega deleža, če bi bilo to smiselno z vidika celovite in uspešne izvedbe morebitne transakcije ter bi hkrati prispevalo k vzpostavitvi pogojev za dolgoročno vzdržno poslovanje skupine. Prav tako je SDH pripravljen ohranjati lastništvo Republike Slovenije v Siju, če bi bilo to v interesu morebitnega novega lastnika družbe. Morebitne odločitve bodo sprejete skladno z veljavno zakonodajo in akti upravljanja naložb države,” so na naše vprašanje odgovorili v SDH.

Bi lahko država razmišljala tudi v smeri krepitve državnega lastništva v jeklarski skupini? “SDH trenutno podpira aktivnosti za iskanje novega strateškega lastnika, ki bo družbi zagotovil ustrezno finančno stabilnost in pogoje za nadaljnji razvoj. Morebitnih drugih sprememb lastniške strukture v tej fazi ne moremo komentirati,” odgovarjajo v SDH.

Okoli 300 zaposlenih manj

Medtem v skupini Sij teče prestrukturiranje. Po navedbah družbe je cilj organizirati poslovanje po verigah vrednosti s poudarkom na obeh ključnih proizvodnih lokacijah – na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah.

“V okviru preobrazbe poslovanja izvajamo tudi vrsto pobud za izboljšanje operativne učinkovitosti na področjih nabave, logistike, informacijskih tehnologij (IT), proizvodnje in povezanih podpornih funkcij ter nadgrajujemo dosedanje načine dela v prodaji,” so nam pojasnili v družbi.

Ob polletju je imela skupina kljub boljšemu poslovanju kot v drugem polletju lani še vedno skoraj 18 milijonov evrov izgube izgube iz poslovanja in skoraj 38 milijonov evrov čiste izgube.

Prilagajanje števila zaposlenih poteka postopoma in z različnimi ukrepi. Na sedežu družbe v Ljubljani so zaradi decentralizacije že izvedli program presežnih delavcev in število zaposlenih zmanjšali za četrtino, v odvisnih družbah pa to počnejo z mehkejšimi ukrepi. Junija so omenjali upokojevanje in nenadomeščanje zaposlenih.

Cilj je zmanjšanje števila zaposlenih za okoli 300 v letu 2026, kar je okoli devet odstotkov od skupno 3.300 zaposlenih v skupini.

Ob tem pa v Siju ne opažajo večjega povečanja prostovoljnih odhodov zaposlenih. “Glede samostojnih odhodov ne zaznavamo večjih odstopanj, ki bi pomembno presegala običajno fluktuacijo, spremljamo pa gibanja na ravni posameznih družb in lokacij,” so navedli.

Projekt v Savdski Arabiji začasno ustavljen

Po letu in pol od prve javne najave je na čakanju tudi projekt gradnje tovarne elektrojekla in visokokakovostnih valjanih trakov v industrijskem središču Ras Al-Khair v Savdski Arabiji.

Sij je, kot smo pisali, januarja lani podpisal pogodbo o partnerstvu za sodelovanje pri projektu, ki je predvideval uporabo znanja skupine pri proizvodnji elektropločevin z nizkim ogljičnim odtisom. Projekt naj bi bil vreden 1,5 milijarde evrov, so takrat sporočili s finančnega ministrstva.

Zd v Siju pojasnjujejo, da niso nastopali kot samostojni pobudnik projekta, temveč so bili vanj povabljeni zaradi svojega tehnološkega znanja. “Skupina Sij je bila k projektu povabljena s strani Savdske Arabije, in sicer da bi kot družba prispevala znanje o najboljših razpoložljivih tehnologijah in procesih dela za proizvodnjo elektropločevin z nizkim ogljičnim odtisom,” so navedli.

Zdaj je, kot pravijo, projekt trenutno “ustavljen oziroma začasno zadržan” na strani Savdske Arabije. Iz odgovora ni razvidno, kaj je povzročilo zaustavitev in ali se je projekt dejansko sploh začel.