Tektonske spremembe v skupini Sij, v okviru teh 300 zaposlenih manj

Pol leta po prihodu na položaj člana uprave Slovenske industrije jekla (Sij) za prestrukturiranje je Kristijan Bauer, nemški strokovnjak za prestrukturiranje, zdaj novinarjem predstavil načrte za preobrazbo jeklarske skupine, ki naj bi bila po navedbah vodstva podjetja usmerjena v krepitev učinkovitosti, odpornosti in dolgoročne konkurenčnosti.

Program prestrukturiranja, imenovan Orion, so oblikovali skupaj z zaposlenimi. Vsebuje 45 iniciativ in ima večji potencial na področju ustvarjanja vrednosti kot pa samega rezanja stroškov, so uvodoma pojasnili v Siju. Uvedbo ukrepov so začeli že pred tremi tedni, končali pa naj bi jo v 12 mesecih.

Kot so utemeljili, so potrebo po spremembah prinesle težke razmere na trgu. Jeklarski sektor v Evropi se je v zadnjih dveh desetletjih skrčil, proizvodnja jekla je od leta 2008 upadla za 30 odstotkov, število neposrednih delovnih mest za 100.000, proizvodne zmogljivosti pa so 60-odstotno zasedene. V zadnjih nekaj letih so na jeklarsko industrijo pritisnili še visoki stroški energije, geopolitične nestabilnosti in ohlajen evropski trg, globalne presežne zmogljivosti in nepoštena trgovina ter vlaganja v razogljičenje.

Desetletja star poslovni model ne deluje več

Poslovni model, ki je skupini Sij dobro služil več desetletij, tako ne deluje več. Lani so že tretje leto zapored ustvarili izgubo. Med izzivi njihovega trenutnega poslovnega modela so izpostavili nejasno strateško usmeritev, omejeno upravljanje procesov od začetka do konca na ravni skupine, omejeno pridobivanje poslovnih priložnosti tudi zaradi lastniške strukture ter omejeno sposobnost prilagajanja poslovnega modela spremembam v okolju.

Kot je Bauer pojasnil v nadaljevanju, se omejeno pridobivanje poslovnih priložnosti zaradi lastniške strukture (predvsem priložnosti v obrambni industriji) nanaša na ruskega lastnika in predsednika uprave Sija Andreja Zubickega. Ta prek podjetja Dilon, prek katerega predsednik uprave Sij Zubicki obvladuje večino skupine Sij. Dilon skupini Sij dolguje tudi 64 milijonov evrov, ki bi ga morali prihodnje leto po dvoletnem premoru spet začeti odplačevati. O časovnici odplačevanja danes še niso mogli govoriti.

V enem letu 300 manj zaposlenih

Novi poslovni model bo temeljil na decentralizaciji in vitki organiziranosti. Skupina, ki ima matično družbo Sij v Ljubljani, proizvodnjo pa na Jesenicah (Acroni) in Ravnah (Metal), je tako danes napovedala nova krčenje delovnih mest. Kot so povedali, bo v enem letu 300 zaposlenih manj. V Sloveniji trenutno zaposlujejo okrog 3.300 ljudi, kar pomeni, da bodo izgubili približno devet odstotkov delovne sile.

Pri tem ne bo programa presežnih delavcev, temveč bodo število zaposlenih zmanjševali na mehek način, z odhodi, upokojevanjem in omejenim nadomeščanjem. Največje krčenje je predvideno v administraciji. Tako na Jesenicah kot v Ravnah bo več kot 100 zaposlenih manj, v Ljubljani pa se bo njihovo število skrčilo za 40 oziroma za polovico. Postopek odpuščanja se bo zaključil čez leto dni. S tem naj bi prišli na primerljivo število zaposlenih, kot jih imajo najboljša podjetja v panogi.

Spomnimo, da je Sij v matični družbi odpuščal že lani, ko je število zaposlenih zmanjšal za 34. Po koncu odpuščanj je bilo v podjetju še 91 zaposlenih. Kot je razumeti, se bo torej to število zdaj prepolovilo. V Sij Acroniju so lani zaradi poslabšanja poslovanja uvedli ukrep čakanja na delo, v Metalu Ravne pa skrajšani delovnik.

Preobrazba predvideva tudi poslovanje, organizirano po verigah vrednosti s poudarkom na obeh proizvodnih lokacijah, torej na Ravnah na Koroškem in Jesenicah. Verige vrednosti bodo vodile nosilne družbe Sij Acroni, Sij Metal Ravne in Sij Ravne Systems. Vsaka od njih bo usklajevala delovanje sodelujočih družb v verigi – od surovin in proizvodnje jekla do distribucije kupcem oziroma od surovin in izdelave izdelkov iz jekla do distribucije kupcem.

Sprememba poslovnega modela predvideva tudi premik od dosedanje pretežne usmerjenosti v proizvodne količine k usmerjenosti h kupcem in v ustvarjanje višje poslovne vrednosti, so pojasnili v Siju.

Potrebna bo pomoč države in Bruslja

Še višji kot stroški dela so stroški energije, to področje pa je nekaj, česar ne morejo urediti sami. Potrebovali bodo pomoč države in Bruslja, je dejal Bauer. Spomnil je na shemo državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem, ki jo je sredi aprila odobril tudi Bruselj. “Zahvaljujemo se vladi, ki je uvedla pomoč, ampak potrebujemo konkurenčne cene. Ne konkurenčne s Kitajsko, ampak vsaj z Avstrijo, Nemčijo, Francijo. To bo zelo pomembno, odločilno,” je dodal Bauer.

H krepitvi konkurenčnosti bodo pripomogle tudi višje carine za uvoz jekla v EU in zmanjšanje kvot za brezcarinski uvoz. Te v veljavo stopajo s 1. julijem.

“Takšna izguba se ne sme ponoviti”

S prestrukturiranjem ciljajo na pozitiven denarni tok, srednjeročno izboljšanje učinkovitosti poslovanja in ponovna vzpostavitev dobičkonosni ter s tem vzpostavitev trdnejših temeljev za prihodnost, vključno z iskanjem strateškega partnerja. Tega že iščejo, se jim pa ne mudi, saj so z bankami podpisali dogovor o refinanciranju dolgov, je dejal Bauer.

“Čim prej moramo priti do točke, da imamo pozitiven denarni tok,” je poudaril. “Čista izguba v višini 117 milijonov se ne sme ponoviti.”

Po izvedbi prestrukturiranja leta 2028 naj bi Sij postal bolj odporen na tržne razmere in bi vodil trg z vitkimi operacijami. Portfelj izdelkov bo usmerjen v vrednost in bo usklajen s povpraševanjem na trgu, strateška partnerstva bodo omogočila vstop v nove segmente in na nove trge, uspešnost pa bo omogočila vlaganje v rast, načrtujejo v Siju.

Izguba in povečan dolg

Skupina Slovenska industrija jekla (Sij) je po revidiranih konsolidiranih podatkih lani zabeležila 930 milijonov evrov prihodkov, kar je 11,9 odstotka manj kot leto prej, ko jih je bilo za 1,055 milijarde evrov. Dobiček pred davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 10,4 milijona evrov, kar je krepko manj kot leto prej (48,1 milijona). Čiste izgube je bilo za 117,7 milijona evrov, leta 2024 je bilo za 46,4 milijona evra.

Neto finančni dolg skupine je ob koncu leta 2025 dosegel 321 milijonov evrov. Konec februarja so po daljših pogajanjih z določenimi ključnimi bankami upnicami vendarle podpisali dolgoročno rešitev refinanciranja v višini okoli 330 milijonov, kar jim omogoča, da lažje dihajo.

Kot je znano, je Sij zaradi visoke zadolženosti in neugodnih razmer na trgu že dlje časa v težavah. Neto finančni dolg skupine je ob koncu leta 2025 dosegel 321 milijonov evrov. Konec februarja so po daljših pogajanjih z določenimi ključnimi bankami upnicami vendarle podpisali dolgoročno rešitev refinanciranja v višini okoli 330 milijonov, kar jim je dalo nekaj zraka.

Prve kadrovske spremembe

Banke so refinanciranje posojila pogojevale tudi s prevetritvijo vodstva. Tako so nadzorniki enočlansko upravo, ki jo je predstavljal Andrej Zubicki (ta je prek Dilona tudi večinski lastnik jeklarske skupine) s 1. decembrom razširili na štiri člane. A je dolgoletni podpredsednik skupine in nato član uprave Vječeslav Korčagin pred kratkim odstopil. Hkrati je odstopil namestnik predsednika nadzornega sveta Miha Resman.

Resman je bil v nadzorni svet imenovan na zahtevo Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja državni delež v skupini Sij. Na SDH nam razlogov, zakaj je odstopil, niso pojasnili. Na vprašanje, ali bodo novega nadzornika iskali z razpisom in kdaj bo predlagan nov kandidat, pa so odgovorili le, da “v razumnem roku”.

V upravi Sija poleg Zubickega ostajata Bauer, član uprave in izvršni direktor za prestrukturiranje, ter Igor Malevanov, član uprave in izvršni direktor za finance. Tibor Šimonka ohranja funkcijo glavnega podpredsednika.