Slovenska gospodinjstva z največ denarja doslej. Katere so najbolj priljubljene naložbe?
Finančna sredstva gospodinjstev so konec drugega četrtletja znašala 100,4 milijarde evrov in so se v enem letu povečala za 9,8 milijarde evrov. To predstavlja največje povečanje doslej. Vloge v bankah so dosegle 33,7 milijarde evrov, navaja Banka Slovenije.
Vloge so konec drugega četrtletja letos v enem letu povečale za 1,9 milijarde evrov. Od skupnega zneska jih je bilo 89 odstotkov v domačih bankah. Terjatve iz gotovine so znašale 8,5 milijarde evrov, v najnovejši publikaciji Finančni računi piše Banka Slovenije.
Naložb v lastniški kapital, brez naložb v investicijske sklade, je bilo za 31 milijard evrov, največ v nefinančne družbe in tujino. Naložbe so se močno povečale, pri čemer so neto nakupi znašali 432 milijonov evrov, pozitivne vrednostne spremembe pa 3,3 milijarde evrov.
Naložbe v investicijske sklade so dosegle 7,7 milijarde evrov, od tega 79 odstotkov v domačih in 21 odstotkov v tujih skladih, ter so se povečale za 2,1 milijarde evrov. Od tega prek vrednostnih sprememb za 1,4 milijarde evrov.
Podatki Evropske centralne banke o končni izpostavljenosti gospodinjstev prek investicijskih skladov kažejo, da so bila sredstva pretežno naložena v tržne delnice in dolžniške vrednostne papirje. Kar 93 odstotkov naložb je končalo v tujini, predvsem v državah izven evrskega območja, medtem ko je delež naložb v Sloveniji znašal zgolj sedem odstotkov.
Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so občutno narasle, in sicer za 1,2 milijarde evrov, od tega za 762 milijonov evrov zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb, na 11,1 milijarde evrov. V njihovi strukturi so prevladovale pokojninske pravice, sledila so življenjska zavarovanja in rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj. Druge terjatve so se povečale za 111 milijonov na 4,7 milijarde evrov.
Obveznosti gospodinjstev so znašale 20,4 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečale za 1,3 milijarde evrov. Najeta posojila so narasla za 1,4 milijarde evrov in so dosegla 18,2 milijarde evrov. Pri tem je bilo 84 odstotkov posojil najetih pri domačih bankah in 10 odstotkov pri drugih finančnih posrednikih.
Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 8,5 milijarde evrov in dosegel 80,1 milijarde evrov. Največji je bil do nefinančnih družb oz. podjetij, bank in tujine. Presežek v transakcijah je znašal 2,9 milijarde evrov ter je bil največji do tujine in bank.
