Večja vlaganja za obrambo so priložnost za slovenska podjetja

Pomen obrambnih izdatkov je znova prišel v ospredje po napadu Rusije na Ukrajino leta 2022. Številne evropske države, zlasti na vzhodu, so začele občutno povečevati obrambne proračune, voditelji držav članic zveze Nato pa so se lani dogovorili celo, da bodo izdatke za obrambo do leta 2035 povečali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za Slovenijo bi to glede na sedanji obseg BDP pomenilo okoli štiri milijarde evrov. In tak izdatek bi morali za obrambo nameniti vsako leto.

Slovenija je trenutno od tega cilja še precej oddaljena; njen delež bo šele letos po dodatni injekciji 296 milijonov evrov v rebalansu proračuna z nekaj več kot 1,7 milijarde evrov dosegel oziroma presegel dva odstotka BDP, čeprav se je že leta 2014 na vrhu v Walesu zavezala, da bo ta delež dosegla v naslednjem desetletju, torej do leta 2024.

Po prihodu Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA leta 2025 pa so se začeli še dodatni ameriški pritiski na povečevanje evropskega deleža za skupno obrambo v Natu. Obrambni izdatki naj bi se zdaj glede na dogovor v naslednjem desetletju postopoma dvignili na omenjenih pet odstotkov BDP, pri čemer bi 1,5 odstotka BDP lahko namenili tudi za širše obrambne in varnostne naložbe, denimo zaščito kritične infrastrukture, kibernetsko varnost, civilno odpornost, krepitev obrambne industrije ipd.

Vlada je tako že takoj začela dvigovati izdatke. Predlog sprememb proračuna za leto 2027 predvideva za obrambni resor že več kot 1,9 milijarde evrov oziroma približno 200 milijonov evrov več kot letos, za leto 2028 pa že 2,2 milijarde evrov. Večino sredstev naj bi v začetni fazi šlo predvsem za nakupe oborožitvenih sistemov, po drugi strani pa ta dodatna sredstva ponujajo tudi nove priložnosti za slovenska podjetja, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z obrambnim sektorjem.

Obrambna industrija kot “ena najbolj rigidnih in nadzorovanih dejavnosti”

Obrambno področje sicer močno zaznamuje hiter tehnološki razvoj. V ospredje stopajo avtonomni sistemi, robotika, napredna elektronika in programske rešitve, kar ponuja dobro priložnost tudi manjšim podjetjem.

V obrambni industriji se dogajajo “tektonske spremembe tehnologije in taktike”, ki bodo močno vplivale na prihodnji razvoj, so za STA ocenili v podjetju Guardiaris, specializiranem za razvoj in proizvodnjo po meri zasnovanih notranjih in zunanjih simulatorjev za vojaške in civilne namene. “Tehnologije bodo nedvomno drugačne, nihče pa še ne ve, katere bodo prevzele obrambno industrijo,” so navedli.

Poudarili so, da je v tej panogi še vedno na prvem mestu kakovost. Približno polovico naročil prejmejo od končnih uporabnikov, drugo polovico pa v okviru poslovnega modela OEM, pri katerem določeno podjetje izdeluje dele, komponente ali končne izdelke po specifikacijah in načrtih drugega podjetja, ki končni izdelek nato prodaja pod svojo blagovno znamko. “Te partnerje lahko prepričaš samo s kakovostjo in tehnološko prednostjo,” so zapisali.

Postopke po njihovih besedah dodatno zaplete dejstvo, da so na koncu končni uporabnik vedno države. “Obramba je še vedno ena najbolj rigidnih in kontroliranih dejavnosti na svetu,” so izpostavili.

Sodelovanje s predstavniki slovenskih institucij, predvsem ministrstvom za obrambo, ocenjujejo kot izredno dobro. “Pozna pa se, da primanjkuje izkušenih ljudi s specifičnimi znanji z obrambnega področja. Mi zato v projekte vključujemo univerze in njihove specializirane laboratorije,” so pojasnili.

Strateške tehnologije na podlagi domačega znanja

Drugačne izkušnje imajo v podjetju PEK Automotive, ki razvija avtonomna električna vozila in napredne tehnologije za vojaške in civilne namene. Kot so navedli za STA, v Sloveniji še vedno pogrešajo jasen strateški in razvojni program domače obrambne industrije. “Država z obsežnimi nakupi v tujini financira delovna mesta in razvoj tujih gospodarstev, namesto da bi podprla domačo proizvodnjo že razvitih tehnologij,” so izpostavili.

Z organizacijo domače proizvodnje bi lahko po njihovih navedbah veliko prihranili in obenem ustvarili obsežne pozitivne finančne učinke. “Poleg tega se odpira vprašanje, koliko so tuji sistemi sploh prilagojeni slovenskemu terenu,” so zapisali.

Kot glavni trend prihodnosti ne vidijo ene same tehnologije, temveč novo arhitekturo, ki bo radikalno povečala ekonomsko učinkovitost obrambnih sistemov. “Vendar pa strateške tehnologije brez interesa lastne države dolgoročno ne morejo obstati,” so dodali.

Ministrstvo: Razvojni dosežki slovenskih podjetij perspektivni

Na ministrstvu za obrambo razvojne dosežke slovenskih podjetij ocenjujejo kot perspektivne. “V okviru nacionalnih raziskovalno-razvojnih projektov so nekatera podjetja razvila inovativne proizvode, ki prispevajo h krepitvi zmogljivosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja. Je pa na tem področju še veliko priložnosti za napredek in nove razvojne priložnosti,” so navedli za STA.

Pojasnili so, da v okviru svojih pristojnosti povečujejo sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, s čimer spodbujajo razvoj slovenskih podjetij in njihovo vključevanje v obrambno industrijo. Letos je za ta namen predvidenih 28,2 milijona evrov, v predlogih proračunov za leti 2027 in 2028 pa 33 oziroma 39 milijonov evrov.

Slovenskim podjetjem in raziskovalnim organizacijam pomagajo tudi pri vključevanju v mednarodne projekte. Posebno pozornost namenjajo zagonskim podjetjem in visokotehnološkim področjem, kot sta umetna inteligenca in biotehnologija, so dodali.

Ekonomist Kostevc: Učinki povečanih obrambnih izdatkov relativno skromni

Povečanje izdatkov za obrambo bo vsekakor pomenilo nekaj spodbude za slovenska podjetja, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri proizvodnji orožja in opreme, vendar pa bodo skupni učinki relativno skromni, je za STA ocenil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Črt Kostevc.

Multiplikativni učinek izdatkov za obrambo je v primerjavi z naložbami v infrastrukturo namreč razmeroma majhen, poleg tega pa bi predvidena struktura izdatkov pomenila, da bi velik del izdatkov odtekel v tujino, kjer je orožarska industrija močnejša.

“Posledično bodo učinki na slovensko gospodarstvo prisotni, a bodo temeljili na razmeroma majhnem krogu podjetij, ki bodo v poslih sodelovala predvsem kot posredniki ali morda podizvajalci,” je dejal.

Srednje- in dolgoročno je ob ohranjanju višine obrambnih izdatkov po njegovih besedah sicer mogoče pričakovati dodaten razvoj slovenske obrambne industrije in tehnoloških podjetij, vendar ne na področjih, ki temeljijo na ekonomiji obsega.

Obrambni izdatki sicer nimajo izrazitega učinka izrivanja drugih naložb. “Po naših ugotovitvah je nekaj tveganja izrivanja izdatkov za javno upravo, medtem ko so druge kategorije javnih izdatkov v Sloveniji praviloma manj odvisne od izdatkov za obrambo,” je pojasnil.

Vpliv na javne finance verjetno ne bo brez žrtev

Po Kostevčevem mnenju trenutno sicer ni pravi čas za krepitev obrambnih izdatkov, saj se javnofinančni primanjkljaj bliža zgornji dovoljeni meji po pravilih EU. “Dokler bo gospodarstvo kazalo zdravo rast, ta težava ne bo izrazito izpostavljena, vendar bo na dolgi rok zahtevala reze v drugih segmentih javne porabe. Brez žrtev torej ne bo šlo,” je dodal.

Na to glasno opozarja tudi opozicija; predvsem v Gibanju Svoboda in Levici opozarjajo, da vlada s povečevanjem obrambnih izdatkov “jemlje znanosti, šolstvu in zdravstvu” in da medtem niti ni jasno, kam vse bo šel ta “denar za orožje”.

Po drugi strani pa je tudi premier Janez Janša podvomil v smiselnost zavez, ki jih je lani na vrhu Nata v Haagu potrdil njegov predhodnik Robert Golob. Septembra je ocenil, da “petih odstotkov za obrambo v mirnem času nobena parlamentarna demokracija za daljši čas ne bo dosegala, ker je to za tiste, ki poznamo proračunske strukture, preveč”. “Za vojni čas pa je sploh premalo,” je dodal.